Das Glück

Zadnjih nekaj dni se mi v življenju malce preveč serje. Serje – kot imeti veliko sreče, imeti krompir, ne imeti veliko diareje ali straniščnega humorja. Nekega reveža tam zunaj se mora res držati velika smola, ker izgleda, da imam jaz ves krompir na tem svetu. (Oh, oh, kako smo malenkostni).

Razmišljala sem celo, da bi začela gemblat ali vsaj vplačati svoj prvi loto listek.

V vsem tem omamljanju od sreče me je prešinila misel, da so za ves ta moj krompir najverjetneje krivi novembrski prazniki – krompirjeve počitnice namreč. Hudiča.

Danes, ko bi bil res idealen dan za vplačati loto, so bile vse štacune zaprte. Potem bo verjetno že prepozno. What a waste of fortune.

PS: Krompirjeve počitnice? Ko smo mi v šolo hodili so bile »samo« jesenske počitnice.

Mati se učijo interneta

Začetki so bili obetavni. Sprva so celo kazali prav poseben talent za katerega sem bila resnično prepričana, da je v naših genih in sega daleč tja do črnih lasnih korenin. Toda, danes sem ugotovila, da so mati blont. James Blont.

V roki drži CD inu de: "Kam pa vtaknem to kaseto?"

Resnično leden tuš na hrbet mojih prizadevanj za internetno opismenjevanje starejših. Če bi bili v srednjem veku, bi jo verjetno sežgali na grmadi.

Some people should really stay where they belong. In the kitchen!!!

Starmu fotru gre, hvala bogu, veliko bolje. Najprej je po celi vasi napeljal zvočnike, da lahko posluša svojo govejo glasbo vedno in povsod ter s tem utruja mimoidočim mravljam inu drugemu mrčesu, ki zaradi tega izvajajo skupinske samomore. Potem je sam usposobil DVD player. Rispekt. Zdaj z bratrancem ugotavljata prednosti webcama in skypa pri ohranjanju stikov z vnuki v inozemstvu. Svašta. Toliko o medgeneracijskem prepadu.

PS: Praznike začenjam zdaj. Halo vin pa to. Pri ljubljanskih dvorih. Če rabite družbo, you have my number. Oh, nimate? Hi. Hi. Hi. (Joj ..spet ta Vesna.)

Star Wars adidaske??

The Force.

Sliši se odlično. Pravzaprav se sliši fantastično. Tako kot trivremenski taft tri v enem, samo da sta tukaj dva v enem. Star Wars in adidasove Superstarke. Na prve sem itak navlečena že od plenic in te so bile takrat še bombažne!!!, na ta druge pa zadnjo dekado svojega življanja. Prve znam že na pamet in jih gledam z zaprtimi očmi, druge pa so edine superge na katere prisega moje razvajeno stopalo in jih imam doma toliko, kot Janez svežega kruha - na odmet. No, čeprav moje nobene niso končale v kanti za smeti.

Torej kako izgledajo famozne Superstarke navdihnjene z znamenito Lucasovo sago?

Pri Adidasu pravijo: Lightsabers and role-playing isn't really our thing...
Ija.. bi se zelo strinjala z njmi... in hkrati dodala, da marsikaj ni ravno njihovo področje. Ne vem kaj je narobe z old skul adidaskami.

Tele so mi prav čudne. Bojda so navdih dobili pri Yodi. Če ne govorijo "size matters not" ob vsakem stiku s tlemi, potem so žal bolj bedne.
S temi dartvejderskimi bojami bi si sicer upala pojavit na kakšnem črnomašnem srečanju antikristov, vendar se bojim, da bi zaradi teh svetlečih črt fasala snežno slepoto. In kaj hudiča je s to zlato?? A ni to bolj J.Lo thing?

Če mislijo sedaj delat Adidas Sex In The City Superstarke se bom iz protesta sezula in se nikoli več obula. Tako kot moj čudaški sosed. Enkrat ga moram vprašat zakaj hodi bos nakoli. Da, tudi pozimi.

Banana guard

OMFG. Končno - bi se temu reklo - je konec mojih nočnih mor s speštanimi bananami v torbici.

Tudi sama sem nekoč razmišljala o varnem transportu občutljive banane v kakšnem na udarce odpornem etuiju. Vendar, ker sem ostala samo pri razmišljanju, ukrenila pa nič, so me pri Bimbambanana.com prehiteli. Zdaj bom šla in bom razmišljala še o varnem transportu za jogurte in te stvari. Me zanima ali bodo izumili tudi kaj podobnega in, če ta način telepatije deluje tudi pri tekočih zadevah. Potem bo konec mojih prehranjevalnih problemov in travmatičnih izkušenj v ljubljanskih menzah. Mislim, kaj pa še punca rabi drugega za preživetje, kot babano in jogurt? Da se razumemo, povsem retorično vprašanje, ne rabim zdaj kakšnih trapastih odgovorov v stilu - allways s krilic, da lahko čveka po telefonu, hkrati leze pod mizo in še lupi pomarančo zraven.

Upam, da imajo tudi takšno verzijo z elektrošokerjem, za varno pot domov v poznonočnih urah.

Be there or be square

Eni grejo v nedeljo k maši, drugi gremo pa v KUD-a.

Look at those shoes. Betch!

Ob gledanju Rodriguezovega Planeta Terorja sem skoraj umrla za posledicami gromkega krohota, ki me je napadel, ko Cherry (Rose McGowan) po amputaciji noge namesto klasične proteze, montirajo strojnico. Samo dejsvo, da ji montirajo strojnico niti ni bilo tako zelo blazno smešno, sem se pa komaj zadržala na sedežu, ko začne teta s to strojnico štorkljati med zombiji in jih straljati. Še dobro, da smo bili skoraj sami v dvorani in sem imela dovolj prostora za valjanje po kino zicih.
..................................................................................................

Pozor! Nadaljnje branje lahko resno poškoduje vaše okolarne organe in škoduje vaši desni možganski hemisferi. Od tu naprej je branje na lastno odgovornost. No tudi tisto prej je bilo na lastno odgovornost, le zdi se mi potrebno, da vas na to eksplicitno opozorim.

....................................................................................................

Tako kot Cherry štorkljala v filmu Planet Terror, bi jaz štorkljala v teh Alpina čevljih po Čopovi in sem in tja naključno do smrti pohodila kakšnega mimoidočega. Pa sem imela lažen občutek, da je le ponudba ljubljanskih izložb bizarna s temi gležnarji, ki so letos tako moderni.

Evo. To se pa zgodi, če prepustiš oblikovalcu pancerjev, da ti zdizajnira čevlje. Moram priznat, da so mi tisti črni zgoraj na nek bizarno gikovski čudaški način celo všeč. Pravzaprav bi jih imela doma, pospravljene v omari in bi jih obula samo za sprehajanje po domačem hodniku gor in dol. Mogoče bi morala zraven dokupiti še tisto Forestgump protezo, da bi se sploh lahko obdržala na nogah. No, ampak takih čevljev, ki jih ne nosim imam že kar nekaj v omari, tako da se bom tem legokockam za enkrat odrekla. Za enkrat!

More weird shoes at Balenciaga collection.

Umazane misli, kos lesa in svinec

Heh. Tale naslov se sliši perfektno za poimenovanje mojega filmskega prvenca z veliko mesarkega klanja in akcije, ki ga bom posnela skupaj s Kvintinom. Aham.

Zadnjič sem se za potrebe extremnega makeoverja svojega brloga namenila v novi Bauhausov drive-in (moja najljubša trgovina pri nas), izbirat drag lustr za na strop, poceni zavese in še cenejše karnise.

Med zvedavim stikanjem po natrpanih policah založenih s kramo, ki bi jo z veseljem imela doma v garaži, četudi je zares ne rabim, sem naletela na zabojček s tistimi širokimi mizarskimi štirioglatimi svinčniki.

Iz zabojčka sem najprej vzela enega, rekoč "Jaz bi to imela.", potem sem ga potežkala in ugotovila kako prijeten filing je, ko držiš en tak gigantski svinčnik v roki in se retorično nagovorila ali ga tudi res rabim. Zatem me je spreletela misel , kako prekleto noro bi šele bilo z njim čečkati po velikem šeleshamerju in puščati za sabo mastne sledi odločne in trdne roke.

Tako zatopljena v rahlo bizarne misli stojim pred zabojčkom, dokler se ne zavem, da me ljudje opazujejo. Z nenavadnim občutkom krivde, kot da bi se mi po mislih sprehajale res najgrše in najbolj umazane packarije, spustim mizarski svinčnik nazaj v zabojček in se namenim proti oddelku s karnisami in zavesami.

Nekaj časa še razmišljam, pišuka, a je kaj narobe, če si punca želi tak velik svinčnik... toda naslednji trenutek se zatopim v zbiranje pravega odtenka železja, ki bo nekoč domovalo v moji bodoči pisarni/kino dvorani/spalnici in pozabim na pritlehne misli. It's just a pice of wood and lead, for Christ's sake. No biggy.

Danes pa najdem tole!!!

OMFG. Še en sajkič. In on jih zbira!!!! In koliko jih ima!!!! (In enka na tipkovnici se mi je zataknila!!! Zato toliko klicajev!!!!)

Sedaj mi vir neizmerne zabave predstavljajo vse te nenavadne oblike in pester izborom poimenovanj teh pisal. Uncle Sam?, Indian? Verjetno bi sedaj bilo bolj politično korektno in primerno Native American?

Super Devica in Sveta Barbie

Hm. Hm. Hm. Pravkar sem se zamislila. Wau presenečam samo sebe. Aplavz prosim!!

Če bi v svojem prehitrominulem otroštvu, ki je trpelo kruto pomanjkanje kul igrač (razen Legic, afkors) imela takele kipce, bi vsekakor gojila malo manj cinično ravnodušen odnos do nabožnih actions figures.

In še zelo pomembno nenagradno vprašanje, ki vam jih ponavadi zastavljajo na blogu Irene Sirene: Katera babnca ima lepše podplate in katera ima boljši podstavek, Santie Barbie (ta desna) ali Super Marie (ta leva)? Zajeban!

Še nekaj nabožnih ekšn figjrs.

Razočarana Monika

Razočarana Monika Piberl je med nedeljskim preštevanjem glasov menila, da rezultati vzporednih volitev niso točni. Kajti, ko se je sprehajala po terenu so ji ljudje dejali, da si želijo žensko za predsednico.
Monika slabo posluša. Ljudje na terenu so ji med drugim dejali, da si želijo nekoga, ki tudi izgleda kot ženska.

Hm. Pa več sreče z izbiro stilista čez 5 let. Ane.

I must use this font!

Poigravam se z zlobno mislijo, da bi za spletno stran neke slovenske gimnazije uporabila tale font. Just because.

I'm an evil woman!!!

Naš zdravstveni (ne)sistem mora biti res v kurcu

Do danes se niti nisem preveč obremenjevala z raznimi doplačili praktično vseh storitev, ki sem jih zlorabila v svoje osebne zdravstvene namene. Jih niti ni bilo veliko. Zastonj sem jo pravzaprav odnesla le pri 2x obisku urgence ter sem in tja sem dolžna ostala osebnemu zdravniku zaradi gripe/viroze. Govorim o zadnjih nekaj letih. Nikoli ne bom pozabila osnovnošolskega ždenja pred šolsko zobozdravstveno ambulatno, kjer so nam sistematsko enemu za drugim po abecednem redu vlivali zalivke. Zastonj!

Danes pa ni nič več zastonj. Poleg tako imenovanega obveznega zdravstvenega zavarovanja plačujemo še dodatno zdravstveno zavarovanje, toda pri zdravniku nam še venomer pod nos pomolijo račun za doplačilo.
Čeprav jaz na temu mestu ne bi uporabila besede "doplačilo". Beseda "plačilo" bi povsem zadostovala, kajti razen recepta ni nič več brazplačno. Tudi "zastonj" in "brezplačno" nista primerna izraza - ampak všteto v zdravstveno zavarovanje. Sploh ne vem zakaj še plačujem vsa ta zavarovanja, če se moram na obisk pri zravniku oglasiti šele zatem, ko oropam banko.

Sem pa imela zato danes zanimiv dialog z medicinsko sestro.

Bil je kratek in jedernat. Pravgotovo primeren kandidat za rubriko "kamen leta".

MS: Torej, naslednji preglet imate januarja 2010.
BB: Hočete reči januarja 2008.
MS: Ne. Januarja 2010.

Tolažim se zmislijo, da že ne more biti kaj hudo resnega, če imam naslednji pregled šele čez dve leti.
Do takrat pa... srečno, Jože!

Little People

Ljubim bizarke. In tole definitivno je bizarka.Vrhunska. (In moje telo je zasužnjila Vesna V. Godina in začela pisati kratke stavke. I must call the Ghost busters!)
Tokrat vas bom tiste, vajenih bizark hendikepiranih, invalidnih in kako drugače deprelivigiranih, malce razočarala. Little People so delo briljantnega street artista iz Londona, ki sliši na ime Pikachu Slinkachu. My favourite blog at this moment.

Tole je samo za pokušino. Celotna serija je navoljo na Flickerju.
Tisti srečni prasci, ki se treunutno nahajate v Londonu, pa za spremembo lahko pogledate okoli sebe in mogoče boste kje ugledali te male šweet inštalacije. Meni se zdijo res BRI-LJAN-TNE!
Sedaj si mogoče malce bolje predstavljate, kako se počutim v tem velikem svetu. ;)

Za tiste, ki ste včeraj bojkotirali zakon.

Huraaaaa. Vaših problemov je konec. Tu je večsobni pepelnik - omogoča (še) več placa za kajenje.


Ta pepelnik je razdeljen v tri sobe, ki omogočajo heavy smokerjem in chain smokerjem več prostora za kajenje. Med drugim lahko kadite tudi na štengah. Just awesome.

Nekadilci pa ga lahkou porabijo za shranjevanje raznih prčkarij, kot so sponke za papir ali nabiranje prahu. Kul. Stane pa "samo" 5o$. Not so kul.

Nirvana me opominja, da nisem vsak dan mlajša.

Nekaj dokazov, da čas leti hitreje, kot si mislim.

Remember him? Tale dečko na slikci je Spencer Elden. Kdooo???

Če ne bi spodaj na sliki pisalo kdo je, bi rekla samo Hu, da fak?? Kakšno dekado nazaj smo ga namreč gledali na Nirvanini naslovki Nevermind. Zdaj se vam že svita, ne?

Tole pa je Cobainova hči Frances Bean.

AAaaaAAaaaaa I'm getting old!

Sicer pa hvala Jinx, ki me na to spominja vsak dan. ;)

Slovenski padalci trenirajo za rekord

Nov dan. Nov filmić.



Bojda, če bodo vremenske razmere ugodne in letalne naprave za odmetavanje padalcev na razpolago, se kani rekord zgodi že naslednji teden.
Držimo pesti.

Blogerske modne zapovedi

Zadnjič me je prijelo, da bi malce obnovila oblačila svojega bloga, ker so ta že zastarela in obnucana. Toda, ker mi je zdravnik zabičal, da če imaš lenoritis ni dobro preveč delati, sem to idejo za nekaj časa opustila. Ampak, če bi sluuučaaaajnooo tvegala in se izpostavila življenski nevarnosti, bi definitivno uporabila veliko oranžne. Opažam, da je oranžna barva letos zelo priljubljena med blogerji.

Predstavljam vam torej Template kolekcijo jesen/zima 2007 - v oranžnem.

Zelo In so na Sloblogih, kjer so pred kratkim povsem po nepotrebnem prenovili svojo stran. Oh, why. Why. Why. Ampak važno je, da je oranžno. In, da smo v koraku s časom.

Še posebaj pa je očitno IN spodnji template, ki ga uporabljata tako zlobni Had, kot tudi v digitalnem svetu. Kjut!

Pri zadnjih dveh bi se lahko šli igrico Poišči razlike. ;)

Več v naslednji števili, ko vam bomo predtavili Template kolekcijo jesen/zima 2008, kot se za modne zapovedi spodobi.

That is sick dude!

En wingsuit filmič. Awesome, da ne rečem devet!


Jaz bi tud!!
Btw: tip se z roko dotika stene. Ajs!

Wingsuit je posebna kikla za potrebe metanja iz avijona oz. kot smo lahko videli na zgornjem posnetku iz atraktivnih visokih pečin. Takih kikl se ne sramujejo niti fanje. Bejsikli ta kikla poveča horizontalno hitrost (torej naprej, pri nekaterih modelih tudi nazaj) in bistveno zmanjša vertikalno hitrost padanja, kar pripomore k veliko daljšemu prostemu padu in še posebno velikemu užitku in občutku "letenja".

Kikla zgleda takole. V glavnem hecn. Tale točno se imenuje Ghost Wingsuit. Izdelali pa so ga pri Phoenix fly.
Sicer obstaja še cel kup drugih proizvajalcev, vendar večina padalcev, ki dajo VSAJ kaj na svoje življenje posega in prisega na Phoenix fly ali pa na Bird-mana.

Sama pa si trenutno trgam od ust, da si bom nekoč nabavla tale gravž od Tracking Suita, vendar nedaj bože v teh barvah!!! Sej bi me še zaprli zaradi ogrožanja vsesplošne varnosti in terorističnega aktivizma - po moje. Tracking pentsi in jakna (skupaj tracking suit, lahko pa kupiš samo hlače) delujejo skoraj tako kot kikla, vendar lahko izkoristiš bistveno manj možnosti za "trekanje" - torej podaljšanje horizontalne hitrosti, kot naprimer z Wingsuitom. Wingsuit je v vsakem primeru bolj "sick", and by "sick" I mean sick. Ampak tudi tracking pentsov se ne bi sramoval noben padalec, še posebej zato, ker je bistveno manj dela in skrbi z njimi. Pri kikli moraš držati tista krila narazn in potem letet v takem položaju. Povprečna hitrost v osnovnem položaju "žaba" je od 180 do 220 km/h - odvisno seveda od teže in velikosti padalca, hitrost naprej pa je skoraj zanemarljiva. Z wingsuitom lahko drastično zmanjšamo hitrost padanja na cca. 100 km/h, bojda pa so neki talenti leteli tudi manj, kar ni ravno mačji kašelj, še manj pa pasji. Hitrost naprej pa se poveča za *šššviiiiist* veliko metrov naprej. Pri tracking pentsih je zadeva bistveno lažja za krmilit, ampak je pa tudi bistveno večja hitrost padanja in manjša hitrost naprej. Tko da... čojses... čojses.
Če kdo zgoraj napisanega ne razume - verjamem, da obstaja velika verjetnost - naj pogleda še enkrat filmič ali pa naj pride pogledat na letališče.

Mislm, da rabim še šesto službo za vse te stvari ali pa vsaj še enega shugadaddya ali dva. Anyone? :))

PS: To je zadnji post - danes. Ablubm!

Torkova bolanost: Boys on wheels

New Wheels On The Block

Now that's something special! And I just LOLd.


Tole pa je sploh hilariousno. S koreografijo in primerno bolečino nadpovprečnega boybanda! Ow jeah, čutmmmmmmmmm!





Za več pa posrfajte po stricu jutjubu. Ne bo vam žal, to je Jelovica!

Tnx: Nortz

Minister Kahel se predstavi.

Res je pravi fant od fare.

Mogoče bi lahko malce več joggal z vojaki, da si malce sprazni te rezerve okoli vampa in šel na kakšno seanso k logopedu. Saj ministrska plača ni tako majhna (lani 16,535.202 SIT*), da si tega ne bi mogel privoščiti. Poleg tega bi mu privoščila tudi total extreme makeover, škodit mu ziher ne more.

_______________________________________________

*Toliko bi jaz zaslužila, če bi 10 let delala vsak dan po 8 ur + popoldanski s.p.

To je velik!!!

+ 30 stopinj in več?

Dopoldne, ko sem peljala svoj bronhitis na sprehod po Ljubljani, sem ugotovila, da je danes prekleto mraz. Čas je že, da zamenjam gomile puloverjev za kak zimski plašč, šale, kape, rokavice, skibucke in termoforje, za vsak slučaj. Ali še bolje, da grem v tople kraje.

Izložbeno okno neke potovalne agencije na Šubičevi mi je pojasnilo, da žal trenutno bronhitisa ne morem peljati niti v Poreč, kaj šele, da bi šla v zares tople kraje. Zato sva se raje sprehodila do Name, kjer so naju močno ogrele svečke za Gorazda. Res, bilo je vroče kot v savni.

Torej, če se vam zdi, da vas zebe, veste kje je najbolj vroče v mestu - pred Globalom.

In ne, to ni oglasno sporočilo.

Novica dneva

Weeeeeeeeeeeeee. Danes sem končno dobila (pazi to) podaljšek za USB!!

Wem, da se vam zdi ta novica verjetno totalno blesava. Toda glede na to, da sem ga fehtala pol leta ali še več, sem lahko danes ponosna, da mi ne bo treba več tako pogosto na kolena. Predvsem pa ne bom rabila več tolikokrat lesti pod mizo in brisat prah vsakokrat, ko:
- bom polnila svoj Ipod;
- dolsnemala fotke iz fotiča;
- želela uporabljati slušalke;
- uporabljati skype;
- uporabljati stvari na USB ključkih;
- snemala filmčke in fotke iz telefona in gor dodajala neuporabne melodije, fotke inu drugo smeće;
- pismo, a je še kaka stvar, ki je še brez USB-ja? Recimo, aparat za kavo?

Skratka zdaj rabim samo še USB razdelilec ali dva ali tri.

Razmišljam še ali naj skočim po fotiča. Slikam to čudo od podaljška. Slikam kako ga bom s tresočo roko razpakirala. Slikam kako ga bom prvič vzela v roke. Slikam kako ga prvič vtikam notr... em.. ja.. naumo šli toko deleč. To bi bilo čist preveč sick!

Ah, lajf iz bjutiful (on USB).

1. pravilo bolniške/dopusta

1. pravilo bolniške, dopusta, študijskega dopusta, če si morda na smrtni postelji ali si pač iz nekega tretjega razloga odsoten z dela: IZKLOPI TELEFON. Če imaš službeni in osebni telefon, potem IZKLOPI OBA!!!

Velika verjetnost je, da te bojo sodelavci nadlegovali z nepotrebnimi klici v stilu:
- Ali prideš jutri v službo? - Ja neeee, če imam dopust.
- Ej nekdo te skoz kliče zaradi tega in tega in bi rad s tabo govoril. A mu dam tvojo številko od mobitela. - Ja neeee, to je moja privat cifra. Res si ne želim, da me kakšni psihopati nadlegujejo še izven delovnega časa
- Šef: A si v pisarni? - Ne! - Kdaj pa prideš? - Am.. dopust si mi dal, remember?
- In kaj je kej novega? - Pismo. A se tega res ne moremo v službi zment? Ne morm skoz in skoz na telefonu viset!
- Kako se v wordu copy/paste naredi in kje izklopiš velike črke? (no pri takih vprašanjih že močno razbijam z glavo ob kakšno trdo površino)
- Ali lahko mail po faksu pošljemo? (si tlačim vilico v oko, bolečina je ipak manjša)
- Skret paperja je zmankal.... - AaaaaaaaaAAaaAaAa

Mislm, kwa jim ni jasn???

En dan me ni noben klical. Sem misnla, da je kaj s telefonom narobe.

Oktober je za te stvari... (II.)

Musko.
Live koncerte.

The Tide (videoti in mjuzik dostopni na tem linku) in Neil Layton*. Danes v Ortiću.

PS: Če me ne povozi bacil. Hjaš.. cel teden se že držim, potem pa me takole po koncertu od Muse povozi en bacil . Ne dam se nooo!!! NO WAI!

Potencialni prenašalci bacilov: Jinx, Mushu, Cherry, Irena, Teoo, Andy, Jotaeater in bojda tudi D-Mashina - on ni tako zelo ogrožen, je samo posredni prenašalec.
___________________
*Še kak teden nazaj sem bila: Hu da fak iz Nil Lejton?? A sem se pustila prepričat live posnetkom z jutuba.

Oktober je za te stvari...

Musko.
Live koncerte.
Muse.

Danes, jutri in pojutrišnem bom spaced out. Ne zamerite.


Pa ravno sem se spravila pisat diplomo, ki je pravzaprav ne rabim. Potem pa me takole odvračajo od tega. Phiiiu!! God, damn bastards!

Spletni solzilec deluje!

Pobudniki Spletnega solzilca, ki izganja grdebednogrde strani iz interneta, smo veseli. Naša akcija je bila uspešna in temeljita.

Stran monikapiberl.com ne obstaja več!

Praiz jah, džangl iz masiv!!


hvala Dinozaver

INTERNET = AIDS

Lekcija iz zgodovine interneta.

Predavatelj: Internet so začeli razvijati v (skritih) laboratorijh v ZDA...
Poslušateljica: A jim je potem ušel iz laboratorijev?
Predavatelj: DA.

Zaključek: Internet je AIDS.
(težka filozofija, i know!)

Vladimir Vodušek za rešetkami!

Hi hi. Danes sem se blazno narežala ob izjavi najljubšega novinarja vlade Vlada.

"Menim, da sem razkril slovenski Watergate!"

Ta izjava bi lahko pravgotovo konkurirala boljšim izjavam za rubriko Kamen leta. Brez zamere Vlado, toda menim, da si ti odrkil kvečjemu kakšne stare gate (in s tem ne mislim Zvezdnih vrat).

Počasi se bo treba navaditi na rešetke Vlado. Za nezakonito snemanje je žal predpisana kazen zapor od enega do dveh let. In tam se hitro navadiš tudi na druge trde stvari, ne samo na rešetke in pendreke.

Vir slike in navdih.

Ponedeljkova bolanost

Pardon. Ponedeljkova hendikepiranost (da bomo politično korektini).

Ne vem zakaj, toda na mestu tega strička si bolj predstavljam Eleno Pečarič. Bwahahaha. Ja, definitivno bom njo volila in res škoda, da ji na teh predvolilnih "debatah" ne dajo več besede. Glede na invtervju v Mladini ima neverjeten smisel za humor in preceeeej več soli v glavi, kot vsi ostali kandidati skupaj!

BTW, a se samo meni zdi, da so te volitve en sam cirkus?