EMA 2006 - tokrat izbra žirija ;)

Pa namlatimo še tu nekaj slame o izboru pesmi za Evrosong 2006. O zmagovalnem komadu ravno ne bi zgubljala besed, ker mi ne ta, ne kateri drugi ni ostal v trajnem spominu. SPLJOH!!!
Lahko pa toliko bolj ošimfam vse ostalo. Bwahahaha.

Bistvo Eme (kar so nam potrjevali skoz ves del tekmovanja)

- 70 % izgled,
- 20% kako zapoješ,
- 10% vsebina?? (morda),

Butasti naslov #1: TU DA DU – izvajalki se je očitno zelo mudilo na oder, ali pa ima samo slab okus za oblačenje. Ne vem, zakaj bi drugače bila oblečena v kombinežo.
Butasti naslov #2: RAPAD TEPE IPI MAPAM – Andraž Hribar s papajščino odkriva toplo vodo.

Stilski izziv #1: Če ti omenijo Anžeja Dežana pač pričakuješ hecno izgledajočega škrata, s tipičnimi g33kovskimi očali, večbarvno smešno trendi frizuro in gejevskim hehetom. NE pa neobritega "jebača" (ne vem od kje mu kocine??), ki želi biti 35. Ricky Martin.
Stilski izziv #2: Monika Pučelj. Čestitke za pogum. Dekle je namreč na oder strumno zakorakala v stilu 80-ih in tokrat oblekla pajkice. Kolesarke, če smo bolj natančni. Je pa definitivno odžirala glasove (povečini moške populacije) Nataliji. Moja favoritka in daleč stran od sivega povprečja Eme, predvsem kar se tiče vokalnih sposobnosti.

Po eksperimentih z Marcelom Štefančičem mlajših, me tokratna izbira, g. Škofa in Tantadrujevega Aljoše, za voditeljski par, niti ni presenetila. Človek se žal navadi bizarnosti, ki jih servira javna RKTV. Čeprav so mi bli z atom Kobalom veliko bolj posrečeni kot kakšna Berni ali gumjasta Miša iz prejšnjih let. Ampak čez Marcelovo pljuvanje jih ni!!
Program. Program? Program! Bitka s talentom oz. bitka za talentom je nekako nadoknadila incidente iz prejšnjih let. Atomik Harmonik z »ohoho« dekoltejem in s platinastimi laski ne sežejo do kolen Sestram, ali pa nevšečnostim z glasovanjem, ki se je pripetila lani, ali predlani oz. lani in predlani (..ah, pustimo malenkosti).

Po prvem glasovanju ljudstva je (po pričakovanjih) močno vodila ekspertka za masažo Saška. Nekje daleč zadaj, a še vedno na zavidljivem drugem mestu so se kobacale atomične harmonike in osladni Jani Pavec (juck.. insulin prosim!!). Da ni šlo vse gladko po pričakovanjih raje, jo je tokrat (spet) zakuhala žirija, ki omenjenim ni dodelila niti ene točke (hihi). Tako je žirija iz žepa potegnila Anžejčeka, ki je izpred nosu Saški odnesel domov avijonsko karto za Atene.

Ps. Edini komad, ki mi je ostal v spominu je bil predvajan v netekmovalnem programu, v izvedbi Aleksa - tekmovalec v bitki s talentom in v supermanovih gatah. SMEH!

Pretty sitting creatures

Now I'm just being mean :)

Moje najljubše (spolne) bolezni

Ponavadi je tako, da kamor koli grem moram nekoga ali nekaj čakati. Včasih pa čakam kar tako. Ok logično, da pri dohtarju čakaš, to niti ni tolk hudo. Zadnijič sem samo 4 ure čakala na izpitu. Ni panike, se umes zamotiš, greš na kavo, v knjižnico, v računalniško sobo, itd. Cajt že mine. Še največja jeba je ko greš k frizerju. In pri frizerjih je trenutno več ali manj povosd režim tekočega traku, en ti umije glavo, drugi te našamponira, tretji te postriže, četrti te pofarba, peti te posuši, sedmi ti pa kasira, še za vse ostale majstre.

No ob tako temeljiti obdelavi sem naivno pričakovala, da mi bo ratal zmenek s frizerjem opravit vsaj v dveh urah in to z barvanjem vred. Žal ni bilo čisto tako.. ampak pustimo to za drugič. Prijazna mojstrica barvalka las me je vprašala kaj bi rada počela (nisem bila čist šur, a me sprašuje o tem kaj bi rada počela v življenju, v prihodnjem letu, ali v naslednjih minutah.. doh) in mi že tlačila v roke revije tipa Lady, Cosmo, Direkt, Nova, njej je bila najbolj zanimiva neka "nova revija" na dveh straneh, sicer samo reklama, ampak nova revija - ful hudo, ej. To pa je že nekaj. Juhu, sedaj mamo še eno novo tračarsko revijo. Kdo bi si mislil pri ogromnem številu estradnikov, ki jih premoremo v tako mali državi.

No po ene parih telefonskih klicih sem resno obupala nad sušenjem barve in pograbila ostanke Novic, ki so bili tam že od leta dva pa tri. Prva stran, ki ima zelo zanimivo oblikovanje (tisti rdeči obarvani "ŠOK" res nekam bebavo štrli ven). Novice imajo poleg prve strani tudi zelo fantastično rubriko z "vici" - če se temu sploh lahko reče vic. Preberem prvi vic.. ne štekam, preberem še enkrat, mogoče sem kej spustila..nope.. WTF?? A to je vic al kaj? Grem na naslednji vic.. in... evo ga zadetka.

Jože: "Ejga Marjan, kuga si pa ti dubu za božička"

Marjan: "Virus Hiv"

Bwhahahahahaha.. smeh, umor.. aaa ne morm se nehat smejat... mojster s škarjami v rokah me malce čudno pogleda, nakar mu preberem vic in me še zmeraj gleda, kot da sem pobegnila iz Darfurja. Ja ne.. sej men ta isti vic tud ni bil prvič smešn, pa k sem ga drugič slišala mi je bil še manj smešn. Dokler nisem zvedela, da bo (no, ga že je) moja sostorilka v večini kaznivih dejanj dobila za darilo sifilis.

In seveda, preden se name usuje plaz kritik in grdih besed s kakšnimi ljudmi se družim, že hitim pojasnjevati, da so sifilis, virus HIV, aids, gonoreja, in kar je še drugih takih nehvaležnih spolnih nadlog, samo ene luškane, cufaste in hecne zadevice par tisočkrat povečane in oblečene v pliš. iiiiiiiiiiiiiiiiii

Hočm, hočm, hočm!!!!

Pa še par mojih najljubših:

- sleeping sicknes,

- ebola,

- mad cow,

- mono - pa še take fajn učke ma ;)

Nasmejani obrazi

Po dolgem času spet malo ležim, kot žvina z vsemi štirimi od sebe, zleknjena pred škatlo v kateri preskakujejo slike. Te slikice so namenjene temu, da se povprečen državljan naužije verodostojnih informacij politikarjev (seveda), da se zabava in nasmeje fantastičnim slovenskim nanizankam in nadaljevankam, da zvečer položi možgane poleg sebe na omaro in se trudi, da jih le malo uporablja. V glavnem škatla z migajočimi slikami naj bi bila namenjena sprostitvi, družini, včasih celo izobraževanju predvsem pa narejena po meri preprostega človeka. (??)

In vsi na slikah se smejijo...... Za koji moški spolni organ sem jaz potem totalno paranoična in prestrašena kadar mi uspe uloviti kak tv dnevnik ???!! Zato, ker gledam slike kjer se vsi politiki smejijo. Smeji se Janša, kjer se smeji Damijan in to P., ker se smeji Dimsiju, smeji se Pahorju, smeji se Kahl Ehjavec, celo Bajuk se smeji. In vsi ti pajaci imajo nasmehe potegnjene okoli in okoli ušes. Mene pa ob pogledu na te strašansko velike nasmehe spreleti srh in me postane rahlo strah. Zakaj le neki se smejijo???

Faking unblivbl!!

Saj ni res pa je...

Dragi moji, drage moje....mogoče sem malce v zaostanku z novicami, sam glede na to, da mi noben hardcore fen (pa ne sušilec za lase) ni omenil.. potem je to to.. današnja top novica.

In naj dodam še: Iiiiuuui iiiuiuiuiui iuuuuuuiiiuiuiu

Life is beutifullllllllllllll ..

Že doživljam multiple orgazme.. in upam, da tole ni le primerek zelo bednebedne šale.

Počil je lonec in pravljice je konec...

Jup. Believe it, or not!!!!

V našmu stavanju je nedolgo nazaj nekaj oreng tresknilo in potem še spustilo neke čudne šume, sledilo je neko čudno ropotanje potem pa je vse potihnilo. Počakam par sekundic.

Umes pa si delam the worst case scenario : ok upam da ni šla kakšna plinska jeklenka, mogoče bojler, v takem primeru je edina varianta in smer rešitve okno. Kar pa ni ravno apetitlih, ker sem v drugem štuku. Po sistemu manjšega zla: bolje polomiti vse okončnine, kot pa to da te zajamejo ognjeni zublji.

No druga varianta .. mah do druge variante sploh nisem prišla, ker je umes začela mat že neki pizdit in očitno ni bilo tako hudo, drugače bi že vpila "otroci.. rešite se!" (to predvidevam, ker tako govorijo v filmih)

Grem ščekirat situacijo v kuhno in pogleda kwa hudiča moja ljuba mama copra v kuhinji. In ...

Jah nič. Z ekonom loncem se nekako nista strinjala glede vsebine njene kuhe in našega jutrišnjega kosila. Očitno je ekonom loncu dobesedno prekipelo in odneslo "pisker"! Župca, pa namesto jutri na krožnik, po kuhinjskih sveže prepleskanih stenah....

Še dobro da imamo psa. Bo imel veliko dela. Jest bom pa jutr raj kr na sendviču in pirčku oz. pričkih.. ker jutri bomo ali zapijali narejen izpit ali pa bomo iz obupa utapljali svojo nesposobnost v hektolitrih pira.

Da. Tako bo! In nič drugače!

Pozor! Smrtonosne banane!

Tale člančič me je dons spravil v dobro voljo. Prav tako longplejka Joan Baez Gulf Winds, ki mi jo je podaril Radio Študent, dasiravno niti nisem pravilno odgovorila na zastavljeno vprašanje. Ampak važno, da oni mislijo da je prav ;) oowbeeeeee

Sicer se še nisem rodila v tistih lepih časih (po besedah moje pokojne bakice), ampak brutalni režim jugoslovanskega diktatroja?? A ona misli našega ljubega Titeja?? Še dobr da jo je banana, da je ni Tito. Nasvet torej mame Perko: "Pazite se banan! Lahko končajo vaš fruitful lajf!"

RIP

By Andrew Carswell

January 21, 2006

SHE survived brutal Nazi and Communist regimes to ultimately be brought down by a banana.Slovenian migrant Ivanka Perko died in hospital last week in bizarre circumstances - she suffered complications after she dropped a banana on her leg.
Comical to the end, the 73-year-old old quipped to friends and family while on her deathbed: "I can't believe after all this time it was a bloody banana that killed me."
A family friend told The Saturday Daily Telegraph yesterday that Ms Perko - who was treasured by her Blue Mountains community - had been ill for several months with a condition that made her skin delicate and fine.
"She had tried to open a banana and dropped it," the friend said. "The pointy end scraped down her leg and she died from complications."Even her death notice revealed her strange demise, killed by a falling banana.
Friends said it was seen as an appropriate end to a unique and fruitful life.As she was farewelled at St Raphael's Slovenian Catholic Church in Merrylands yesterday, Mrs Perko's only son Izzy Perko told of his mother's colourful migration to Australia, her love of all things Slovenian and her daredevil ways which had never waned."She escaped Slovenia with nothing but the clothes on her back and a pocket full of black pepper to ward off the guard dogs, and for that I am most grateful," Mr Perko said.
Within the Slovenian community, Ms Perko was known for her vocal protests about the famous Kransky being labelled as a Polish or German sausage.Her love of Slovenia, the official home of the gourmet sausage, was only subdued by her memories of Nazi occupation and the brutal regime of Yugoslavian dictator Marshal Josip Tito.
In her final years, Ms Perko remained a valiant volunteer for Meals on Wheels and the St Vincent de Paul charity.

Günther - The Pleasureman!

Güntherja sem prvič spoznala pred kakšnim letom. Čisto po naključju. In moram priznati, da sva se zaštekala že prvi trenutek. Immediately. V sekudni in dvejst. Moje navdušenje nad njem se je sprevrglo v prav noro oboževanje. Tip je res na hard odfrukan!! (pardon my french)

Nekaj na njem me je tako očaralo, da sem bila prav obsedena z njim. Težko bi se odločila ali je to njegov šarmantni bariton in dojčarsko (oz. švedsko, ker je Šved) izgovarjanje RRRhh-ja, pa našobljene ustnice in čvrsta rit, da ne omenjam njegovega pimp attitude in bundes lig frizure.

Po najinemu prvemu snidenju sem si še lep čas prepevala njegov hit »oh you touch my thrraalala, my ding ding dong«. Tokrat ne morem mimo njegovega novega komada in videospota Tutti Frutti Summerlove!!

Postal je moj idol.. in hobi! (ok, mal pretiravam)! Sedaj se je podal še na svojo življenjsko misijo, da bo spremenil svet. Na bolje. Hoče spremeniti miselnost ljudi in njihov omejen pogleda na spolnost, erotiko oz. seksualnost. Iz tega je tip naredil cel »Günthertrend«. And i like it!!!!

Mal me jezi, ker mormo za ogled uncensored videospota plačat. Sam ok, tip more od nečesa žvet. Ne sam od ljubezni.

Respect!!!

Bringing a message of true love to the world!

The four main things in Günther life are Champange, Glamour, Sex and Repect!




www.gunthernet.com (it's a must see, pa še videospot s Samanto Fox - Touch me :))

Oda (opus orientus)

Sempre viva
so šepetali v temnih čumnatah.
Sempre viva
so si govorili pod drevesi v parku.
Sempre viva!
so vpili po ulicah mesta.
Sempre viva!!!
so kričali čez polja.
Sempre viva!!!!!!
so rjuli po gorah
dokler jih ni zasul plaz!

by: ZEN MOJSTER

Oblaki.

No da vidmo, če bomo znal nalimat še kako fotko sem gor. Jeeee .. svetost internetna.. ratal je *plosk* *plosk* ;)

No učas tudi trotl kamera naredi kako dobro fotko. Pa čeprav brez svetlobe. Ampak važn je da so oblaki, k če ni oblakov .. pol manka tist "filing". Tale je bolj izletniška.

Blogging....

AAAAaaaaaaaa obsedla me je blogomanija. Al kako bi se temu reklo?? Uglavnem hudič je vame pršu. Če ni bil že prej tuki, pa je zdej sam svoje kremple pokazu. FAaaaak!

Skoraj vsak dan čekiram svoj blog, kaj bi gor napisala, kaj ne smem pozabit, kaj more nujno zvedt cel internet (tista cela dva osebka, ki sta slučajno, mimogrede poklikala moj profil in hitro spizdila dol, zih nista nič štekala, pa še dobr da nimam kake fotke gor, bi še začela dobivat grozilne maile). In takoh hodim okoli in premišljujem kaj morem arhivirat, zapisat, kaj me danes matra, kwa sem se naučila, kaj novga zvedla. Kako se počutm?! Če mam slučajno hormonski overdose. In take bolanosti.

Mogoče me malce moti, da jaz pišem tukaj neke svoje probleme in nebuloze, ki se mi ta moment podijo po glavi, mogoče še kakšne težke ljubavne probleme, pa kdo me je ta dan razpizdil in kdo nasmejal, pa kwa sem že nabijala kolk mi grejo na kurac razprodaje, pa folk, pa stare mame na avtobusu (matr dons mi je ena spet neki težila, kao zakaj stojim pr vratih.. ja damit!! Kam nej se pa dam, na streho mogoče, al pa šoferju za volan???).. pa zdej mi en kreljo eno tehnažo nabija pod oknom.. Super!! Fantastično!... pa... pa.. pa .. pa. Pa na momente mi gre itak vse na jetra in še na kak spolni organ po vrhu. Sam sej v resnici sploh nisem (tolk zlo) zamorjena al pa zatežena oseba. No, saj jest se ne vidim tako. Ubistvu prej nasprotno. Mogoče me edin zadne catjte mal daje.. panika, izpiti, ful dela na šihtu, prešr, mal mi je začel sekat, mal pogrešam določene stvari in ljudi. Al bo pa to zaradi overdoza znanja, ki sem ga bila deležna v teh nekaj dneh pred izpiti. Mogoče imam pa samo krizo srednjih dvajsetih let?? !! Bdžizs!! Gremo drgam.. (da ne bo zgledal, da resno rabim psihiatra).

Kaj sem že hotela povedat? Aja mal sem bla firbčna in sem raziskovala tela svoj blog, ki mi je še rahlo tuja zadeva (saj kar se oblikovanja tiče), ampak par for sem že poštekala. No tiste ta osnovne. Kako bi drugač pisala? No, sej nisem blond. Pa fajn je, da lepo zgleda. Vsaj barve. Če bo že vsebina bolj prazna ;) Čeprav izbira templejtov je res hudo jaka, od sile, da ne rečem.

Blog naj bi kao fajn in lično zgledal. Na nek način pač odseva človeka, ki ga piše. Na začetku sem se še ful neki trudila lepo, pravilno pisat. Sam ne gre. Jebat ga. That's jut not meee! No sej, se človk pol upraša, za koga pa? Ker itak pišem za sebe in za tisga modela iz USA in še enga iz Porgutalske, ki sta po statistiki sodeč bila enkrat na mojem blogu. ;). Ja zdej sem si namreč omislila števec. Heheeh. Ja kul mi je! Mogoče še kdaj prpopam kako fotko, mogoče se dam še na imenik si.blogov.....

Sam, khm, k sem zanč mal čekirala bloge me je kr mal stisnl. Faaaak tu mač folka k bi lahko bil podoben men (??), eni še clo pišejo to o čemer jest razmišlam, al pa se s kom pogovarjam, al je pa sam en mičken problem, ki me pika in ščipa in ne da miru, ampak faaak napisan čist z mojimi besedami, z mojim stilom, moji stavki not!!! Ziher so mi ukradl idejo. Pa sem misnla skoz da sem jest mal čudna, da je z mano neki narobe. In zdej vidm, da nisem edina. Ne vem več niti, a je to super, al je to bad. Mislm, prej sem si lahko saj rekla, fakit.. sem pač takšna k sem, to sem jest.. vsaj nisem taka k pou Ljubljane. To je sicer bolj letelo na to, da ne nosim roza kiklc in mufkov in tepihov namest čevljev, pa da ne hodim u Koloseja in Meka, pa Global se mi gravža. Pa folk mi je mal smotan, vsaj v Ljubljani. Tam pa sami še večji čudaki, "ljudomorzneži", eni še clo znajo kej napisat, nekateri so pa super iber multi intelektualci. Drugi so pa blogerji. Eni zanimivi in berljivi, drugi povprečni a smešni in simpatični, pri tretjih niti nisem prišla čez prvi post. Takih je največ. ;)

*Pesmi Zblojene Metke*

Objavljam nekaj mojih najljubših pesmi prijateljice Zblojene Metke.


*naglasna zavrženica*

Komarjev petglasnih posluša Borodinovo prvo.
Sirarka je ozemljila svojo drugo trugo.
Smetje je zaprlo v jeseni odtok še v tretje.
Pokončno trikot v neskončno - jaz pa pristajam -
končno!

*mene ni*

Če me prepričaš v nasprotno, ti dam del svoje roke.
Oblaka konico in še šilček, če se bo znucal.
Poj si pa sam prepevaj svoje sonete k mene ne bo več,
k bom šla v štacuno ribat konzerve od pasje hrane.
Vrečko bom pa kar ukradla, pa bo.


*počilo je*

Včeraj sem jedla kvazi kosilo:
oreškov obilo in kvazi koruzo.
Sedem je bilo, ko sem končala.
Tovornjak je pripeljal v ograjo, da jo je zvilo.
Jaz pa sem dvignila krilo in tekla kot nora.

Naslednjič, pa še nekaj besedil in rim Sabine 16 in Vojka Ulgarja. Nekdo pa more dvigovati kulturno zavest tega bloga. Da ne bomo samo neumnosti pisal o raznih šopingih in bednih izpitih. Kdo pa nima teh problemov ??!! ;)

Današnja ugotovitev: Sperma ima vonj po ogrski salami. Ali pa ima ogrska salama vonj po spermi.

I swallow a lot if the pressure is up... damit!

• Abstinenca od THC-ja - 3 dni!
  
• Listening: "I Don't Care As Long As You Sing" (na repeat)
  

Sej ne da mi je komad tooooooolk hud (čeprav je hud!), da bi ga mela skoz na repeat, ampak trenutno sem v takmu moodu, da bi najraj skakala po sobi, s postelje na tla, na hodnik pred špegu, in se drla: "so here we go it doesn't pay, it won't protect me no more, when i get up i break it down, i'll double back and for sure i go back to zerooooooooo!!! Get up!! I swallow a lot if the pressure is up!"

*skačem po fletu in umes mal še tipkam*

Ta komad sicer nima nobene veze z stvarjo s katero sem se primorala trenutno okupirati. Ampak toooool sede poslušat in se zraven dret refren.

Fuck it. Rabim mal spodbudne besede. Pa še ta komad je tolk zlo "marševski" in hkrati tolk melodičen, da te spomne .. da svet ni tko črn, kot se je zdelo še pred pol dneva. Ali pa recimo pred pol ure.

Uglavnem, jah kwa čmo. Izpiti so pred mano. Čez dobr teden eden (komisijski), ki mi gre tko al tko na kurac. Zdej ga mislm narest, pa če bom zaradi tega ob obe ledvici, zaradi zaužitega teina in kofeina (alkohola pa tudi ne umanjka). Ne da se mi več zajebavat s takimi bednimi stvarmi, kot so informacijski sistemi. Mislim, da je ni na svetu poznane duše, ki ji nebi izlivala žolča o temu umotvoru od našega faksa in g. Vintarja in g. Pečka (velepomembni in cenjeni osebi na naši prosvetni ustanovi), ki mi že od prvega letnika, prvnega dneva faksa data vedeti, da na temu faksu nimam kaj iskati (resnično). Še najmanj pa znanja! Uredu bom pač primorana vedeti vse o informacijski vedi, ki je danes jako pomembna in čislana veda, skoraj tako, kot zgoraj omenjeni osebi. Moji dragi prijatelji na računalniškem faksu, amaterski programerji in vsak lastnik računalniške mašine ali abakusa pa mi seveda tupi, da to pa res ne more bit "toooolk zlooo" težko. Ja itak da ni! Sam grem stavt, da se tukaj ne pogovarjamo o isti zadevi! Še zdaleč ne. No uglavnem, je najbolj bedno in dolgočasno in raj si vilco v uč zataknem, ko da bi se to še kdaj v lajfu učila (pa kot da mi bo to sploh koristilo - se ponavlja v odmev vsakič, ko srečam kakšnega znanca s faksa, ki je to že opravil, ali pa ga strašim, še preden bo prilezel do tega predmeta bwahahahah).

V torek bo to zadnjič, da omenjam ta predmet, se zgražam na gospodom nosilcom tega predmeta, ki bi po videzu sodeč bolj sodil v kak nemški/švedski pornič iz leta dva pa tri. Od takrat dalje bom srečnejši človek. Definitivno!

Na levi roki imam eno veliko črno piko, ugriz. Učer me je Darling ugriznu in me še zmeri faking boli. Jebat ga.. love hurts. !! ;)

V muli trenutno placa samo za anime. Čakam na klasike kot so Cowboy Bepop in Gost in the Shell (enko sem nekomu posdila, pa se mu ni zdelo vredno da bi mi vrnil -kreljo! bolš zanga, da ne vzem kdo je bil - zdej si pišem za vse stvari, ki jih posojam!)

Rulja na pohodu

Jepeee! Spet razprodajeeeee.. *bum* *beng* *tresk* ... dej gremo v kakšno štacuno bombo nastavt, tko se bomo na en mah znebili več sto buč neumne brezglave potrošniške družbe.

Po ultranakupovalnem božičnem decembru, res ne razumem kako folk še najde kak tolar v svojem tošlu, da se sedaj zapodi še v brezvezne do 50% znižane cunje/cote.

Pomoje sem ena redkih oseb na svetu, ki sovraži razprodaje. Ne spomnim, se da bi si na kakšni razprodaji kaj kupila (vsaj ne tisti prvi tede, ko folk navali ob pol noči v štacune!!). Upira se mi že sama ideja rulje, ki se stiska v malih štacuncah za ene stvari, ki jih prej celo sezono ni hotel nihče kupiti. Dejansko jih sploh ne rabijo, ampak grejo u shoping samo zato, da si lahko nabavijo nekaj kar je blo prej 100 čukov zdej je pa "samo" 50. Kje je tle logika ne vem!!?? Mogoče jih samo privlači to, da se lahko stiskajo z drugo ruljo, si trgajo cunje iz rok, svoj švic brišejo v švic še petdesetih ljudi okoli sebe, in grabijo samo zato ker je "pocen".

No je pa res, da eni imajo občutno preveč denarja. Eni pa vsega zapravijo za cunje.

No sej whatever. Jaz moram itak keš šparat za mal večje neumnosti, kot bi temu drugi ljudje rekl.

Čez planke

Nekam bi se preselila. Kamorkoli. Samo ven iz Slovenije.

Zaenkrat imam v mislih:

• Avstralija (Perth, Melburne) - peščene plaže v Perthu bi se mi sedaj jako dopadle, izležavanje na soncu, pa kaj če je nevarno, pa kaj če lahko fašeš raka (who cares anyway?), med "foking kegruss", logično sosledje je seveda
• Nova Zelandija - med "foking šips", čista idila, že skoraj pregrešna lepota narave, aaaAAA I wanna fly away ;),
• Lonodn - sicer čisto nasprotje zgoraj naštetega, ampak vseeno, če ne že zaradi vsega drugega pa zaradi RyanAira,
• Berlin - pač berlin, mesto skaja in punka, mestro underground kulture, pa še sorodniki so tam (pa kot da bi jih ful obiskovala) - mesto neštetih priložnosti, vsaj po mojih izkušnjah,
• Tokyo - človeška džunga, enkrat moram jit na karaoke, mange, anime, palčke namesto žlice, folk, kultura,.. (do i need to say more??)
• Kitajska, Koreja - preveč gledam azijske filme,
• Amsterdam - jaaaaaaa
• Indonezija - kamor koli, sicer bolj kakšno eksotično potovanje, ne vem če bi mi tisto podnebje ustrezalo za živeti (but who knows ;))
• Irska - definitivno je treba jit ke za kak mesec, narava, ljudje, atmosfera,..
• Islandija - isto kot Irska,

Trenutno so na obzorju samo počitnice v Španiji in Kuba. Očitno je treba najprej špankso govoreče dežele predelat. Baje bo začel EasyJet furat v Barco. Dost kul.

Spomladi pa se mi clo obeta obisk Štefke in Jožice na Portugalskem. Babnce gresta tja "študirat", jest pa si bom privoščila en oddih od lajfa v naši mali zasičeni Sloveniji in mam da grem ke ju obiskat... ;) Jebeš ostalo!

Whats 7" long and makes women screem in the night.

Danes za prebujanje sploh nisem rabila kave (od katere sem močno odvisna in brez nje ne morem zjutraj vstati), ampak me je pokonci vrglo navdušenje ob prejetem mailu. Ne, ni bilo kakšno erotično pisemce ali pa kakšno obvestilo o hudi tragediji, niti ni bil kak blesav mail z linkom do še bolj blesavih zadev. Polege idiotskih mailov, ki jih dobivam vsakodnevno in me tako ali tako razpizdijo, ker sem jih že najmanj desetkrat videla, sem danes končno prejela obvestilo, da je v skladišče na zalogo prišel moj najdražji, najljubiši težko pričakovani Canon Eos 350d, z objektivom EF 18-55, 1gb SanDisck pomnilniško kartico (fak, kako neumno poslovenjena beseda je to!) pa še torbico dobim zraven!!!! No torbica pride v četrtek. Who the fuck cares??!! IIIuuiuiuiuuuiii!

Sicer me prasci vabijo naj kar takoj odgovorim in potrdim naročilo. Že, že! Ampak iz previdnosti, ker vseeno gre tukaj za neko vsoto keša, ki ni ravno majhna bom kak dan počakala - vso zadevo je treba malce prespati in pokukati še v kakšno drugo štacuno, koliko bi me zadeva koštala drugje. Malce gorenjske krvi vseeno je v meni. To sicer počnem že en mesec in pri dotični štacuni je vse skupaj najceneje. Povsod drugje te nategujejo in prodajajo samo fotkič in objektiv za 220 čukov, brez memory carda, ki te ponavadi pride še dodatnih 40-50 jurjev. Odvisno, pač v kateri trgovini ga kupiš.

Zaenkrat je to najboljša ponudba za najmanj denarja. Pa smo spet pri ekonomiji.

Ponudba je že forvardirana mojemu guru majstru fotkanja, da vidim kakšne bojo njegove pripombe.

Deviški zapisi

Zadnje čase mi vsi neki nakladajo o blogih in podobnih norih in hudooo dobrih stvareh, ki se dogajajo okoli mene. Očitno je tud mene popadla ena huda nuja mlatenja prazne slame, nabijanja v tri dni, širnemu interntu razlagat svoje nebuloze, itd. No prvič je baje zmeraj malo čudno, neprijetno in nerodno in še ful mal cajta traja ;)... Tko da .. her ve kam, her ve go. Začet je treba nekak, pol gre pa kr samo od sebe. Evo.. pa mamo že neki napisan.

Tko, novo leto je za mano. Letos ne bo nobenih novoletnih zaobljub in resolucij, ker se tega itak pol nikoli ne držim. Blo je dokaj zanimivo, mal bolj umirjeno (v primerjavi z lanskoletno žurko v Beogradu). Dva dni namakanja na sarajevski Ilidži in basanje s čevapćići! Čisti hedonizem. Zdej pa back to reality.

Baje so morš pol še mal opisat? DAmit!!
In je dost boring! Naprimer, ko ugotavljaš, da se določene stvari, dogajanja, eventi, navade, itd.. ponavljajo oziroma imajo en svoj ciklus, za katerega niti ne veš kdaj in kje se je začel. In kako se ga znebiti. Že vse prevečkrat se mi je v mojem podaljšanjem študijskem življenju zgodilo, da sem ravno v obdobju izpitov in piflarije na novo odkrivala nekdanje ali pa nove obsesije, hobije, ponavadi me je ravno kak teden pred izpitom zapopadla ustvarjalna mrzlica ali pa sem enostavno glih dobila eno hudo knjigo v roke, ki sem jo seveda mogla prebrati v šusu. In evo. Spet isto. Tokrat sem si omislila blog. Edin, kar je drugač je to, da imam letos job, tko da cajta ni glih za na odmet. Očitno!??! Matr, še dobr da je zima pa mraz. Ker me zihr neb blo nič doma in ni dvakrat za rečt, pa bi mogla "nujno" se nekam rekreirat v naravo, Štirko, Meto ali pa na sam obisk k kakšni tetici ali stričkotu na čvek in baso. No sej, to sem glih tko povedala, kot da zdej pridno sedim doma in upam, da mi bo znanje padlo v glavo.

Ne vem, ne vem.
Ampak sej je vseeno. Sam enkrat si živi (heh, to si govorim že ceu lajf), tko da kar bo pa bo. Evo to bo moj blog. Ne vem še kwa bom pisala, ne vem še kaj mi bo dogajal. Ne vem še niti u kermu jeziku, zaenkrat mam v mislih kakšno staro armejščino. Da bo bol "in". ;)

Ajt, tolk prvič.