Bloody Friday

Ali je možno, da se ti komaj pričakani petek že ob 8.00 zjutraj takole zameri in nadreka?? Seveda. Pravzaprav ne vidim razloga zakaj ne. Ne vem čemu je razlog, ampak ne bi rada kar tako pavšalno obtoževala vse dežurne krivce, kot so vreme, PMS (za vse nejeverne tomaže, ja obstaja!), sestro, sodelavce, starce, radio Hit, ki je bil (zakaj že??) prižgan v kuhinji in oddajal neko glupo razlaganje samooklicanega filmskega "kritika", ki je nekaj boloumil o filmskem hitu pomladi - Prvinski nagon II z 48-letno Sharon Stone v jacuzziju in kolk je ta film cool, ker se od prve minute do konca dogajajo sami umori in res do konca ne veš za kaj gre. In za finiš doda, da mu tudi potem ni bilo kaj dosti več jasno. Ourajtiii, hoe cares??!

Moja ljuba sestrica, mi je na vprašanje komu hudiča svira radio, razodela, da pač našemu zlatemu odnašalcu ni dolgčas, ko je sam doma..aaa…Sam doma? A jaz sem pa podboj od vrat ali kaj?? In če že mora nek hrušč zganjat okoli zdolgočasnega psa, a more bit ravno nabruhani radio Hit? A slučajno psa zanimajo reklame in kaj počne Špelca te dni? Plizzzz.

Nasvet #1: Ne maram se zbujat z zvoki pobudaljenih reklam na radiu, še posebej ne tistih na Radiu Hit!! V bistvu mi gredo kocine pokonc kadarkoli kdo prižge Radio Hit!

Okej, mal sem tečna, nisem še dobila svoje kave v žile in radio Hit utruja do dile! Ugasnem radio, prižgem šporhet, vse z komaj napol odprtimi očmi in tipam za cukrom in kavo. Najdem cukr, ga zajamem z žlico in ker se mi je rokca malce tresla gre ves cuker po šporhteu. Faaaak! In potem panika, faaak KAVE NIII!!!?? Šit, kwa pa zdej?? Ej, ti tam gor, če sploh obstajaš, ne me jebat že navsezgodaj!! Pridem do svoje kave (smo imeli še eno skrito rezervo), nekak pridem tudi do službe. In to cela. Oh, kakšno olajšanje.

Nasvet #2: Ne se kregat z Black Betty vsaj do 11h dopoldne, sploh če se ni naspala. Naj poudarim, da mi to le redko uspeva.

Oh. Lej ga zlomka, sama v pisarni. Najs.. i was thinking Par-tey today! Well.. think again!! Ugotovim, da moram "usput" zavit še na 100 različnih koncev, kar sploh ne bi bil problem, če zunaj ne bi tako podrekano scal. In če ne bi bila brez dežnika. Grej. Super. Fantastično si rečem. No bom se jaz šla nepovabljeno obiskovalko malce kasneje, zdaj pa bi raje zabila svoj čas z nepotrebnim delom - fotokopiranjem, ki ga nadvse obožujem, sploh zato ker tudi fotokopirc obožuje mene! Oh, ja. Niti ne vem čist ziher, če sem se dotaknila enega gumba na fotokopircu ali pa sem samo položila papir na podajalec papirja (wauu.. lej, k vem kako se to imenuje v zakompliciranemu vokabularju kopirc majstrov). Jebiga, si mislim, zakaj d fak se jest s tem sploh zajebavam, če imam pa fotokopirnico pred gobcem.

In kličem gospoda kopirc majstra, da nej malce uleti in uredi tale problemčič. No.. speaking of. Guspot je pravkar upadel in sem bila kar takojci deležna vsega strokovnega znanaja o morebitnih odpadlih delčkih plastike.

Enivejs. Ja moj "D plan" je bil seveda, da bom, kot nemalokrat do sedaj v svojem kratkem a pestrem življenju odprla svoj "black book" o weirdotih na katere sem uspela nabasat, ali pa da bi neutrudljivo težila šestanjstlenikom, ki uživajo alkohol pred zlogaslnimi placi kot so naprimer Križanke, Stara pravna, Tivoli, Meta, Šica, Ortič in jim zatežila z nasveti o bogsigavedi že čem, plesala po mizah in metala kozarce v Holidejsu (just for fun, but RLY!) in se ga nenormalno natolkla in naslednji dan obujala (bolj primerna beseda bi bila, da bi skušala prebuditi) spomine, na preteklo noč. A me je ves ta entuziazem minil že ob 8.05 zjutraj. V bistvu, mi gre že tako na bad, da razmišljam o zasilnem ukrepu "trezni petek" s tono DVD-jev in poprej še obisk fitnesa in savne. MNJA.. se že vidim, ja ;))

Fak, sobota bo ziher raztur.

Aleluja!!

Nadvse kul in zanimiv s3p Židek in prijatelji so mi predočili v pogled. Zanimivo branje med službenim časom ali zvečer z enim žbetom v riti. Naj omenim, da so moje solze sproducirale mrtvo morje, smeh pa bo povzročil nekoliko večji cunami v morju adrijanskem (cca. 20 cm).

Za poslastico, preden peljete punco v Mekdonalds in Kolosej, pa še:
- Kdo je napravil židku srajčico
- Das Hitlerjeva zgodba
- Bling Bling
- Die korrekte historie

Mi je ušeč, da je še folk na svetu s tako bizarnim smislom za humor.

Salve!

Kod extra dodatek, pa še nekaj drugih krasnih umotvorov:

- novi superheroj Burnt Face Man
- Toast Boy - by David Firth


Mislm, da bo dost za dons.
All this and more is brought to you by JinX

Nori Japanci

To, da imajo poševnooki rižojedci drugačen pogled na svet, mi je kristalno jasno. Ampak še zmeri se čudim njihovim bizarnim idejam za proizvodnjo TV showov.
Noro.



In vsaka neumnost ima, kakopak, tudi svoj part deux:

[edit] filmčke sem zbrisala, ker mi gre na čir, ker se ne da naštimat autoplaya

The memory blank

Ow maj goš, ow maj goš!
Nekak sem se zadnje časa malce zamislila nad sabo in svojim početjem. Sploh, ker ga takole nemarno razgaljam na internetu in kvasim buče. Ko te enkrat začne folk v popolnoma treznem stanju, ko greš ravno iz službe, spraševati »kwajedej stara, as že koma?«, človeku ne preostane drugega, kot da zorganizira en u izi tarok party in lagano srka vince in se zakaja v varnem okolju ljubega doma. Iz nekega neznanega razloga, ki ga ve samo weirdo, ki živi v moji mali glavi, sem v goste povabila tudi okolici in našemu domu destruktivno srfarko. Wrong. Wrong.Wrong.

To je bilo znamenje, da se moram obvezno udeležiti rojstnodnevne zabave + ekskluzivnega koncerta Aljota in njegovih pojočih dečkov, katerih slogan je dokaj enostaven in preprost »joške ven«. Spremljevalna zabava poleg kazanja jošk, je bil mini turnir v namiznem kalčotu, kjer sem pri ogrevanju razturala, a zaradi napak v obrambi golmana Vitota popušila, kot naši na olimpijskih igrah. Potem sem v »ta zaresnem« delu zamenjala soigralca in izbrala Bolfarja, ki o kalčotu, takšnem ali drugačnem, pa naj gre za hokej ali košarko NIMA blage veze, a vendar igrala na začetniško srečo. Wrong. Wrong. Wrong. Sva še bolj popušila kot z Vitotom.

Stvar se je bizarno končala s prepevanjem slovenskih komadov tipa »moja punca ima črno muco«, ko sem se zalotila, da veselo zategujem zraven. Fuck!
Ija vem!!! Jebiga, večja kot je stopnja alkohola v krvi, bolj obskuren je repertoar komadov, ki jih bomo prepevali. Tokrat mi ne preostane drugega, kot da zopet zlorabim nadvse priročno in uporabno sredstvo – luknja v spominu.

Yekshemesh!

You're so gay!

Filo moment nekega potheada: "Danes je ful nobel bit peder! To sploh ni več žalitev, ampak modna muha. Še na fuzbalu se ne morš več sodniku dret "sudja pederu" ali "jebem ti mater", ker je velika verjetnost, da ti bo ponudil: "Nemoj mame, jebi mene!"

Kot fejk psihiatrinja ugotavljam, da je čedalje več mojih frendov gejev. Če ne gejev, pa vsaj prikritih gejev, ki še niso prišli ven iz svoje roza plišaste omare. In to dejstvo neutrudno zanikajo in zavračajo. Kako to vem? Pač vem - ženska intuicija.

Po depeche moodovskem slikovnem prispevku, pa se je ta moja teza le potrdila.


Za vse nejeverne tomaže.
Take this *Gay-test*


PS: Tale post je nastal po polurnem pranju moje možganske celice s strani gej parčka iz fitnesa

Kaj je umetnost?

Da se v okrogli sobi v kot poserješ. (en glup vic)

Umetnost je zabit sliko na zid.
Danes (v bistvu že včeraj) sem opazovala kako trije dripci pribijajo gigantske slike na zid, zraven modrujejo in idealni postavitvi in kako določena slika vpliva na prostor. Oh-ov, ah-ov in Iii-jev, ki so zelo podrobno opisovali njihovo osebno mnenje o pobarvanih platnih, se tudi ni manjkalo.
In moj brezdušen, kičerajski, sprevržen kmečki um mi pravi: Od umetnosti se lepo živi. In le zakaj mi torej vsak umetnik, glasbenik ali kak drug faliran študent in luftar vbija v glavo, da se od tega pri nas ne da živeti?? Da so umetniki revni kot cerkvene podgane?? Da nimajo za burek?? Da nimajo za več plasten WC papir?
Pano polit z barvo stane dobrih 180 čukov (pa ni faking Picasso). Ena »Keith Hearring linea wannabe« pa tudi nekaj takega. In če tip proda v enem dnevu dve taki sliki, mu res ne gre slabo. Kajne?? No sej, kaj pa jaz sploh vem o tem!!??
Največji kranjski poet in veleum me nad tem mojim bentenjem poduči: »Ni važno, kaj je na slik. Važno je, da je čim dražja.« Slike za 12 jurjev, pač ne bo noben kupil. Sliko za 100-200, to pa že. In še orgazmično bodo vzklikali: »oooh« in »uuuhh« in »iiiiii«.

Tako, da od zdaj naprej bodo moje malarije naprodaj najmanj za 100 čukov. Ajd, majčke vam dam za 50%, ker so manjšega formata. Mojega Mačkona, pa si zaenkrat sploh ne more noben privoščit. Niti Bill Gates ne. Jebiga, je že v zasebni zbirki.
Umetnost je prodati dilo z nekaj potegi barve.

Še tole..

Danes mi res noben nič ne more, še najhujši poskusi spravljanja Black Betty v slabo voljo so padli v vodo. Počutim se kot supermen, ne, počim se kot Super Betmenka!!
Totalno naspidirana sem že zjutraj skočila iz postelje.. naslednjo uro pa se ponovno ukvarjala z gospodičnami na Študentskem Servisu, ki so se odločile, da mi bojo spet malce zagrenile življenje (eee wrong!!). Babnce tam, so mi izdale un pildek za napoved dohodnine na katerem piše, da nima statusa!!! AAAaa!! Najprej sem jim na poti do džoba jebala sve po spisku in sve što jim šeta niz kuče, potem sem klicala gospo (s katero itak nisva v najboljših odnosi in poleg vsega je ŠS še naš poslovni partner.. sam baba je zabita k noč, jebemti računovodkinje al kar kol je že!), da jaz imam vendar status, če sem pa asolventka! In kako jim pride na pamet takšna neumnost! Vglavnem, sploh se ne bi sekirala, če to za posledico ne bi imelo, da bi morala državi plačat 120 čukov in še neki dohodnine. Aaa naaa! Niti v sanjah ne! Potem mi še kolega prbije, da zaradi teh 120 čukov se pa res ne rabim toliko sekirat! Aaa naaa!! O ja, pa še kako se sekiram zaradi tega! Zdaj morm namreč svojo rit spet spravit do faksa in se še z unimi babncami v referatu ukvarjat, da mi bojo zastonj poštempljale potrdila o vpisu, poleg tega moram pa še extra pri pisanju doh. napovedi navajati, da sem mela celo leto 2005 status študentke. In glede na to kolikokrat se je tale jeben dohodninski zakon spreminjal mam ful filing, da to še ni konc jebanja.. no za danes je!!
Kajti sam še ena ura do odhoda v Zagreb je.. jaz pa hkrati tipkam tole besedilo, se futram s kosilom, polagam darkersko fasado na faco ;) in odštevam sekunde..se menim en moment z Blodnjakinjo, drug moment me Rajderka kliče, če ma krava 4 vimena ali 6.. pol probam uskladit še prihod do tivolija z JinX (bože nedaj, da bi kira čakala). In jest sem ponavad tista, ki zamuja.
Seveda zraven čekiram kwa nej navlečm nase… Mislim, da bo primerna majca z napisom »Huge in Japan« (pač nisem utegnila narediti nobene majice za to priložnost... bemu sunce, sem jezna nase! Krilca bi blo pa treba samo še v belo oblečt in jih nekak namontiran na hrbet. Sam za v Dom sportova i peštanja, to tudi ni najbolj primerno). Čez pa še valjda črno majčko z sivim fršlusom čez »joške« (se delam, da jih mam), še stuf zatlačm za gate in upam, da ne bo preveč bazdilo.. in piiičiiim…
So long sakrsssssssss!!
PS. Hkrati za superševa držim pesti, da mu bo ratal spelat superzahteven super biznis (tudi brez mene). Super super super.. dons je use tooolk super ;))

My Porn Star Name Is ...

OMFG!!
Nisem se mogla ubrant! ;)
Ulala's Diary je na dobri poti, da postane Ulala's porn Diary aka Golden Delicious ;)

Tale programček sicer pravi, da mi je ime Tasty Treats, ampak on ne ve, da sem v resnici Master Pain a.k.a. Betty ;)

Your Porn Star Name Is...

Tasty Treats

What's Your Porn Star Name?

The ultimate fan

Še 2x spat, pol pa...




Jp, to je najbolj weird fotka, kar sem jih lahko najdla.

Hook on!!

Sem se odločila, da o kakšnih petkovin ali sobotnih izpadih ne bom več pisala (oz. vsaj ne vsak vikend). Predvsem zato, da se ne bom preveč ponavlala, pa da tista dva bralca, ki me še ne poznata a kljub temu celo bereta blog, ne bosta mislila, da sem ena zapita in zadrogirana baba. Tisti trije moji RL soblogisti in brezblogisti ki občasno priklikajo do Kamna, pa itak to že vejo.

Bom pa z veseljem linkala še kakšne stare bolanosti, ker kaj je lepšega in bolj super, da te zjutraj prebudijo ritmi Davida-ungha chaka, Indiana Jones filing, Robin Hood stajling in James Bond akrobacije, ungha chaka-Hasselhoffa.

Just hook on a feeling!

Sam res. Model ima manj glasbenega talenta kot Danijel Murko, da o njegovem igralskem talentu sploh ne govorim, ker so njegove filmske »stvaritve« bolj lejm in lesene, kot naša bukev na dvorišču. Bolečina za moj okoluarni organ.

Kar me skrbi je to, da mu še vedno rata imet svoje fan klube in na tisoče oboževalcev, ki bojo gledal vsak bedn del Bejbvoča in poslušali njegov »neki chaka, koga chaka«. Jap res, tip je živa legenda. Ker, kateri moški je še toliko storil za svet s svojim ljubavnim tepihom in s prepevanjem osladnih komadov tipa »hej ho, gremo na Jamajko« ali neki tazga in kljub temu postal Bog za tisoče deklic, mam in žena, sex simbol za pedre in zgled za doma ležeče, tv-silikonjoške zjajoče družinske tipe, ki se palijo na njegovo manly-hairy podobo. *pohotno klikni tukaj*

Kako mu to rata, bi se vprašal navaden smrtnik. Zaenkrat mi je še najbližje logična faustova hipoteza, ki pravi, da je David očitno prodal svojo dušo hudiču v zameno za večno slavo in oboževanje. Jup. Must be that!
Lahko bi bilo pa tudi to, da se tip samo dela, da je tako breztalenten in nas nateguje. V resnici pa je nek u ibr talentiran filmmejker in glasbenik, ki brije norce iz nas. Hm.

In za konec še: »Ode to David Hasselhoff«

We worship you, worship you, David Hasselhoff!
Where do you live? In a castle of course,
with lawns awash with your fans,
glorious choruses, playing of bands,
the joy and delerium of being quite near
to Hasselhoff! Hasselhoff! Hasselhoff's here!
We adore you, beseech you, implore you oh lord,
drop down your shield and show us your sword!
One time we tried to hire out a glider
to fly over you and Kitt filming Knight Rider.
Then into an elephant I cut a gray notch
before sitting down to see you in Bay Watch.
The Hasselhoff doll that I keep in my room
full size with a jacket that I pray to in times of prospective doom,
it saves me, delivers me, exports me to lands
where I'm shielded from danger by your gentle hands.
But most of all we adore your heavy brown hair,
your muscular body and jaw firm and square.
Oh Hasselhoff, Hasselhoff, Hasselhoff D -
you're more of a man than I'll ever be!

Written with respect and awe by Jem.

Ena o sklerozi

Poleg končnega spoznanja in priznanja, da imam verjetno mogoče rahlo majceno obliko disleksije, se vedno bolj zavedam, da sem zadnje cajte (eni to štejejo že v letih) vedno bolj zmedena in sklerozna. Sploh slednje. Whoo tu mač! In kaj me je pripeljalo do mojega globokoumnega spoznanja, se vpraša naključni bralec. Pa, recimo temu izkušnje in vse bolj v nebo vpijoči vsakodnevni dogodki.
Lep primer 1: Ko grem od doma, še največkrat ko se mi res ful mudi pozabim vzeti a) ključe (kolkrat se je že zgodil, da sem sredi noči ostala pred zaprtimi vrati!?!), b) mesečno (še najraje takrat ko me kdo pelje v službo – faking kurčev center kjer nimam nikjer za parkirat in moram uporabljat jebeni smrdljivi, netočen mestni prevoz!! Damit!! – wou.. konc izpada, seveda grem potem peš domov, ker se mi zdi logično, da pač NE bom dala tooolk keša za tist kurčič od žetona, če pa se lahko sprehodim tistih 20 minutk do doma, sploh pa zdaj ko sem se spet vpisala v fitnes!! Sakrablu!), c) mobitel (ah če bi ga večkrat pozabla ne bi bilo nič škode. Sicer pa, na jobu mam itak zaston telefon, mesindžer, internet, skype, če se mi pa to zgodi, ko sem kje drugje, pa mi itak dol visi, mam saj gmah in ga niti ne pogrešam, razen….itak, da more bit zmeraj kak »razen«. Razen, ko se ti to zgodi ravno takrat, ko greš na obisk do kakšne osebe, ki ne premore zvonca na vratih in potem se plaziš okoli bajte in trkaš po vseh možnih oknih in ko še to ne odpre duri, začneš iskati kakšno odprto okno v kopalnico, latrino ali drug odročen vhod, kjer bi se dalo splazit v bajto in enostavno upaš, da kaka vestna in skrbna soseda, ki ima celo ulico pod nadzorom, ne bo klicala policije).
Še lepši primer 2: Gremo skakat v Slovenj Gradec, spotoma, ko si že v tistih koncih, se povabiš še k frendici v Ravne na eno »gaudo«, naslednji dan pa še malce po Avstrijskem Koroškem, čez Jezersko in potem na Hrvaško na morje. Yeah Right. Za prvo mejo, ki sem jo prečkala, torej iz Slovenije v Avstrijo sem bila prepričana, da imam pasuš s sabo med ostalimi dokumenti (naj navedem dokaj pomemben podatek, da si osebne ŠE nisem dala delat. Zakaj pa? Ja, če mam pasuš!!) ampak se nisem trudila kaj preveč preverjat svojega prepričanja, ker je gospod na prvi meji samo pomahal z roko in smo šli čez. Jupi. Ok. Torej, kako priti nazaj v Slovenijo, če nimaš pasuša? Simpl. Prečkaš en minorn mejni prehod, pokažeš vozniško (sej je slika pa tvoj naslov gor), carinik te malce čudno pogleda in te »okara«, da mora imeti gospodična naslednjič pri prečkanju meje vsaj osebno, če ne že pasuša. Pa, a nismo v EU? Ni meje, pa te fore…ne dela to še pri nas!! Ja, sej sem že povedala, da nimam osebne! Porkafliks. Ker se voziti takole okole brez pasuša ni, se na poti proti Lijepi Njihovi (ime države se piše z veliko, ne?) ustavim doma. Pogledam v predal kjer je ponavad spravljen pasuš. Prazn. Pogledam na polico kjer je ponavadi spravljen pasuš, če ga ni v predalu. Prazn. Damt. Kličem mat, ji razložim, da ne najdm pasuša in se mi začne smejat v faco. Fak, nimam dej cajta, da se mi še lastna mama reži u ksiht. Uzamem pasuš od seke in gremooo, sva si baje ful podobne, sam na tisti njeni sliki v pasušu pa res ne!!

[Naknadno sem bila opmnjena, da sem imela pasuš ves čas s sabo, sam najdla ga nisem tist moment, ko ga je bilo treba pokazat]
Lep, še svež primer 3: Pridem sfukana in sestradana iz službe. V mirkovalovni me čaka njami njamiii kosilo na krožniku. MMmm ..pohane nogice od kokice, pire krompir in neka dekorativna zelenjava na kateri piše: don't touch that, če mene vprašaš. Misli mi zbezljajo in se tako malce zamislim sama pri sebi. Matr, sem bi res en vinček pasu. Pogledam če so mi slučajno pustil kej odprtga. Nč. Prasci požrešni. Jebiga, bom odprla pa novo butelko. Ko se končno odločim, da bi zraven piške najbolj pasal kak Suvingnon, začnem brskat po predalu kjer je zmeri, ampak res zmeri punčka za odpirat buteljke. Ni je. Čudno. Obrnem cel predal, punčke še zmeri ni! No, to je pa že res čudno, menda je niso dal v pomivalni stroj prat. Nope. Tam je ni. Medtem dam že drugič pogret kosilo v mirkovalovno in premišljujem kje dafak bi lahko bila punčka in začnem hkrati iskati še druge alternative za odpiranje buteljk. Naprimer, še največkrat smo prakticiral, da s pomočjo kakšnega tenkega a trdnega orodja, kuli ni najbolj ker se zlomi baj da vej, porineš zamašek noter. Ali pa ena čudna varianta, ki mi zares še nikoli ni ratala, sem jo pa v živo videla izvajat, ko so eni nori Italijani hoteli z zabijanjem flaše v steno doseči, da bi zamašek kar sam čudežno skočil ven. Bha.. mislm, da so na koncu odbili flaši vrat, da se je razjarjena drhal lahko napila.
Uglavnem, tako se veselo mastim s kosilom pogretim v mirkovalovni, ki ga poplakujem s Horvatovim Suvignonom in premišljujem… sej res, kje sem že pol najdla tole punčko za odpiranje buteljk, bila je v moji sobi na mizi. Ej, sam tole je pa že malo wird. Kwa neki je delala v moji sobi. Aja točn, bila je tam od včeraj, ko sem počela nekako isto, kot danes, sam da sva z mamo krstili nove stole in mize (o tem kako Lonely Riderka pri nas doma lomi in pohablja stole, pa kdaj drugič pod naslovom Watch out, ya fat bitch!). V tem momentu dobim en sociološki fleš in mi možgani spet začnejo delat in mi pošljejo en pogovor s kolegom o tem, kdaj folk postane alkoholik, džanki in berač, neki v tem smislu. Malo me zagrabi panika, no, al pa saj kanček dvoma.. pizda a sem jest pr svojih rosnih 16. letih…hočm rečt… 24. letih…(sori, sam mal mi je prišlo tole laganje o svojih letih, kakšnim wirdotom, v kri) alkoholik??!! Hm kdo bi to najbolje vedel? Neeeh, ne ta, odgovor poznam, pa itak ima zaseden. Kdo se mi ziher ne bi zlagal?? Kličem mat in upam, da se mi spet nau začela smejat v faco. »Mami, a če jest spijem glaž vina na dan pri kosilu/večerji, a sem pol aalkohoooolik??? *bling* *bling* *trep* *trep*«. Mati, mi seveda dajo logično razlago, da je to čist normalno, slovensko, predvsem pa zdravo, da se pač pri kosilu spije malce vinčka, če ne drugega, vsaj za prebavo in kri. Ha! Dabest.. si že točim drug kozarc vinčka. Čeprav tale Horvatov Suvignon ni baš kaj, ful presladek.. ffuuul!! Ajd, v sili hudič tudi muhe žre. No, pri nas doma ga ne bo nihče pogrešal. Itak sem ga dobila v dar. Ne vem zakaj mi folk skoz nosi sladka vina, ponavadi kakšne Tramince in čokolado z veeeliiiiik lešniki. Ponovimo še enkrat: Black Betty ne mara sladkih vin in ima eno travmatično alergijo na lešnike!!!! Torej, naslednjič, ko se boste odločili kaj bi mi podarili v zahvalo za moje dobro delo in boste razmišljali o kakšnih podobnih gurmanski zadevščinah prosim bodite pozorni na to, da ne bo Traminc in da čokolada nima lešnikov. Vse ostalo je kul.

Tako. Zdaj grem pa jaz na en RL babji čvek in deci, dva refoška. Jutri mi pač ni treba zgodi v službo.

Old but gold

He makes me go L.O.L. and ROFL, potem pa še na WC.

Medtem ko nestrpno pričakujem, da se mi z Mule dolzvlečejo nove epizode Boondocksov, brskam za kakimi klasičnimi odfukanimi bolanostmi med mojo pobrkano zbirko raznoraznih azijskih movijev, sedečih komedij, stoječih komedij in drugim weird stufom. Po začetnem ravnodušju nad videnimi zadevami potegnem ven iz naftalina zbirko Saturday Night Live. Uuu Bingo!
My favourite. Tisto iz devetdesetih, ko je imel hosting Jim Carry. V mikrovalovno vržem Kelly's kokice, nardim par dimčkov in let the fun begin.

Tole je pa eden izmed boljših partov, ko Jim Carry oponaša Vanilla Ice-a – I'm a little tea pot, short and stout.

Aaaa crkujem. You have to love him!!


P.S. Odkar je Saturday Night Live host dobila med drugim tudi Paris Hilton sem rahlo zgubila rispekt do te oddaje, pa tudi ostalo je nekam švoh izgledajoče. Čeprav mooočno močno upam, da se bojo malce skulirali in lansirali ven kakšne hude sick fore. Plizzz!!

Nateg tedna

Sprehajam se po Dunajski, mimo Ilirike Turizma in si ogledujem cene, ki jih imajo obešene na šipi. Egipt pol penzion, 6 dni samo 69.000,00 SIT, ok whatever dost džabe, sam zdaj ravno ne bi šla tja dol. Kdaj drugič. Okularni organ mi obstane, dih mi zastane, srce pa vztrepeta ob tabli z napisom Lizbona – Klagenfurt sitnih nekaj 27 čukov. Are you kidding me??!! In se že začnem slinit po šipi.

[fleš uklop] V šipi vidim svoj odsev, ki se sprehaja po portugalskih ulicah in si veselo prepeva in poskakuje po peščeni plaži.. aaa. [fleš izklop]

Helooo! Are you kidding me?? 27 čukov. 27 taužnt tolarjev.. to je pa res džabe, si rečem in skočim notri (ja z mano je bila tudi Lonli Rederka, priznam, sam ne bi se rada preveč ponavljala ;)). Poveva termine kdaj bi radi leteli. Bejba za šalterjem prijazno predlaga, da nama lahko naredi izračun, kolk naju bi to koštal, naredi parkrat *klof* *klof* po tipkovnici, vmes ji še rata izvesti en multitasking in pokliče kolegico. In vuala..

Gospodična iz Ilirike: »Ja to bi bilo 80 čukov, letita iz Klagenfurta do Lizbone + takse.
B.B.: »Aha. Se pravi 80 čukov za obe skupaj? Vprašam, zgolj iz navade, ker folk ponavadi zmeri naredi račun za vse prisotne.
Gospodična iz Ilirike: »Ne, 80 čukov za eno!«
L.R. in B.B. v en glas: »Ampak zunaj piše 27 čukov?!« Packi grdi!
Gospodična iz Ilirike: »Ja to je zgolj informativna cena. Hihihi« Ow we were just kidding.. hihi.
L.R. in B.B.: »Aja ok, pol pa kar mejte, ne hvala… greva z Easy Jetom al pa Raynairom», še rečeva in spizdiva ven. WTF??

Iyes, they were kidding me! Ilirika Turizem ima 1. april v začetku marca, zgleda.

Naravni sovražnik no. 1

Jaz sama sebi!!

Moram priznati, da sem še rahlo sjebana od petka. Regeneracija me je tokrat pustila na cedilu. In cel vikend je nekako minil v obnavljanju možganskih celic in »i feel very sick« vzdušju. Pustimo to, da je bila količina zaužitih substanc dokaj minimalna (ena srebrna radgonska, pivo, martini, še eno pivo iz torbice, pol piva od Lonely Riderke in Kokta), je pa res, da so bile te absolutno preveč različne. In NE gre mešat različnih vrst alkohola, še manj gre mešat alko še s kakšnimi drugimi substancami. In ziher je bila kriva kokota! Ziher! Mora bit! Ker me je odneslo wuuuuhuuu wholala. Ko sem se spet srečala, sem sedela na avtobusni postaji s celim hamburgerjem v roki, ura pa je bila ene štiri zjutraj. Edin kar mi ne gre v glavo je to, da mi ni znesl pridet na trolo, ki je ziher ustavila ene 2 metra stran od mene, če sem že ravno bila na avtobusni postaji. Hamburger je druga možna stvar, ki jo krivim za slabo počutje naslednji dan.

Dejstvo je, da mi manjkata minimalno ene dve uri zgodnje sobotnega veseljačenja (jaz, ki prenesem ful alkohola in vedno vem kaj delam!!), v maloro pa je šla tudi cela sobota. No, ne čist brez veze.. ampak, dost bliz. Hvala mami za kabelsko televizijo in Cartoon Network, ki v takih obupnih sobotah blagodejno vpliva na mojo postpetkovo fazo obnavljanja vitalnih delov. In hvala njemu, ki me je peljal na burek, ki je bila tisto soboto edina hrana, ki sem jo lahko spravila vase, čeprav sem mogla pred tem pridno popiti deci refoška. Ne vem več zakaj, aja, sobota kao....dd. Danes pa še na primorsko burjo in svež morski zrak. Samo burek pač ne pomaga.

No, ko sem že pri bednobednih stvareh korajžno priklikam do ene internetne strani. Mogoče bo kakšno teto zanimal, ker tudi tiste ki so najbolj zavzete aerobičarke, hudo skini izgledajoče manekene tipa Kate Moss, bejbe s telesom breskvice iz vipavske doline ali čisto navadne obične gospodinje, s(m)o ogrožene s strani same sebe in gravitacije. Ekola.

Fucking scary.. isn't it ??!!

(ps. Zanimiva je izbira košarice in prezentacija, ki ti nazorno prikaže kaj se dogaja s tvojimi joškami, če nosiš navaden modrc, ali bože nedaj, da hodiš po svetu brez njega!!)

Fitfilija

Po precej dolgem epohalnem obdobju sem se spet malce pogledala v špegu in se zgrozila! Čez zimo sem čez sixpack pridno vzgojila mišelinko, ki se je kar lepo udomačila in verjetno ji na kraj pameti ne pade, da bi šla kam drugam. Na tehtnico si sploh ne upam stopit, ker se bojim, da bi jo zlomila. Res ne vem kako sem si upala takole zamaščena na cesto in kaj šele, da grem ven žurat. In novo leto pa sem si celo upala preživeti v kopalkah!! Si misliš??!! V kopalkah.. jebi ga, toplice pa to. No, mišelinki sem po kratkem in temeljitem razmisleku povedala naravnost, kar ji gre.. sori stara, ampak midve nekako nisva za skupi, nisva na isti valovni, it's me.. not you, I met somebody else, and you my dear must wanish. Tudi Arnijev* slogan bo šel pa-pa.

Tako v temu fitnesu, kot tudi v prejšnjem (ija.. sem že kar veteranka kar se tega tiče) se najdejo določene skupine dvigovalcev kviht in v tisti uri in pol sem jih imela čas podrobno prečekirat. V bistvu je bilo skoraj nemogoče, da jih ne bi.

Njihove skupne lastnost, po katerih jih prepoznaš tudi izven fitnesa (kolikor imaš srečo, da naletiš ravno na to redko priložnost) so neizbežne in sem jih nekako popredalčkala v štiri večje skupine.

- Prva večja skupina teh fitnes tipov so verjetno uibr športniki (ki so v mladosti igrali fuzbal na igrišču, držali za hokejsko palico in je malooo manjkalo pa bi prišli v reprezentanco ali celo na olimpijado), ki cele dneve gonijo kolo, dvigujejo uteži, tečejo, bildajo in so uglavnem hiperaktivni tipi sredi štiridesetih, petdesetih let, ki se v fitnesu največkrat slinijo okoli mladih deklic in jim pripovedujejo anekdote z jadranja oz. srfanja (tisti pod 30 let). Edina prednost opisanih je, da v svojem efektu, višku znanja in želji biti opažen radi dajo kak dober nasvet glede česarkoli kar ima posredno ali neposredno veze s fitnesom (sploh če si nov v fitnesu in si še baba povrhu!) in nadvse radi pomagajo, če je le v njihovih močeh. Seveda to nadvse cenim in sem jim za dane nasvete zelo hvaležna.

- Druga, malo manjša skupina (hvala bogu) spada v kategorijo menthaly challenged, simptomi te skupine so, da opazovani osebek težko artikulira svoje misli in ideje, še najbolj verjeto pa je, da jih sploh ne. Lahko pa dvignejo 100 kil!! WAU! Največkrat jih opazimo, kako stojijo pred špeglom in napenjajo svoje bicepse in tricepse, delajo skeri grimase, iz ust jim smrdi po čebuli in spuščajo čudne zvoke, katerim prevečkrat sledi še kakšen smrdečnež.

- Tretja skupina je povsem nenevarna, zato pa toliko bolj prfukjena. To so aerobičarke marsikatero bi lahko vrinili tudi v drugo skupino. Največkrat jih srečujemo v garderobi, kjer se nadvse rade gužvajo, ti fleširajo s svojimi obistnimi dojkami in večino časa preživijo v sosednjem kafiču na kavici in čik pavzi. To so dokaj radodarna in preprosta bitja, ki ne skoparijo s svojimi deodoranti, zgodbicami o raznih »džrkih«, ki so jih prevarali z ženo, nasveti kateri frizer ali maniker obvlada sceno in kam moram obvezno na masažo.

- Četrta skupina so bakice. Te so v vseh fitnesih iste. Njihov edini problem je, da vedno pridejo takrat, ko je največja gneča in s seboj skoraj obvezno pripeljejo še 20 drugih bakic. Potem zasedejo vsa kolesa in trenažerje za tek (in ostale aerobne zadeve) si prinesejo Cosmopolitana in knjigo Daniel Stell. Najbolj smeh pa je, ko jih opazuješ medtem ko laufajo. Ne vem, ali ti na stara leta res tolk na bad udar, da pozabiš kako se laufa, ampak čisto vsaka tako močno opleta z rokami, da me ves čas skrbi, da ne bom dobila kakšne na gobec.

Ima pa nov fitnes eno malo a nadvse pomembno lepo lastnost, ki je prejšnji žal ni imel. Vrtijo kul musko, kar je vse kar ni neka zatežena fitnes tehnaža iz lanskega ali predlanskega poletja (starejše se pa itak vsaj po letu dni pozabijo in so "out"). Včeraj je moje hvaležno uho celo uslišalo Bloc Party in nekaj hitov iz 80-ih.Hudooo!

* »Če ti ni treba teči, potem hodi; če ti ni treba hoditi, se usedi; če ti ni treba sedeti, se ulezi; če ti ni treba imeti odprtih oči, zaspi"

Snegovanje

Nekdo tam zgoraj se je odločil, da smo imeli letos več kot premalo snega in nam je vrgel včerajšnjo dozo snega, ki je veselo priletelo z neba in spravljalo v obup voznike avtomobilov. Medtem, ko so si oni pulili lase, sem se jim jaz privoščljivo smejala in uživala v hitri vožnji (35 km/h) po snegu in hitela na pot proti nočnemu snegovanju. Veselje je bilo predvsem moje in po deci, dva refoška (dvojno veselje), z lopato za kidanje v roki ter pripravljeno municijo za kepanje, sem bila pripravljena na spopad civilizacij. Ena baba proti dvema descoma. Sam kurc, ker so udeleženci nedeljskega snegovanja konstantno ignorirali moje entuziastično obmetavanje s snežnimi kepami. Tako sem bila malodane prisiljena valiti gigantske kepe in garati kot suženj, da sta nastali 7. in 8. čudo sveta. Foto Zoki in Aljažev grad.

Ker se je grdo hvaliti s tujim delom, naj dodam, da sem resnično bila samo mali ubogi črnček in valila debele snežne kugle po dvorišču (zdej vem kako so se počutili sužnji pri gradnji piramid). Deci (deci mislm tipi, da ne bo kdo zamenja z zgoraj omenjenim deci refoška) pa so dodali svoj master finišing. Ampak še zmeraj menim, da sem opravila levji delež Foto Zokija, zvaliti toliko snega na kup tudi ni ravno pis of kejk. A, ne??!! Pa še tisti nipl pirsing na Foto Zokiju, moj umetniški dodatek so kasneje užaljeno odstranili.

Dvametrski Foto Zoki je na ogled na Pungertu v Kranju, verjetno samo do danes zjutraj.

Ko bojo muhe zavladale svetu...

Ljudje, ki verjamejo v boga, mislijo, da je bog ustvaril človeka, ker mislijo, da je človek najpopolnejše živo bitje, ampak tudi človek je samo živalska vrsta in se bo razvil v drugo živalsko vrsto, ki bo pametnejša od človeka in bo ljudi zaprla v živalske vrtove , kot smo mi zaprli v živaslke vrtove šimpanze in gorile. Mogoče pa bo človek izumrl zaradi bolezni ali zaradi prehudo onesnaženega okolja in bodo ostale samo še žuželke in potem bodo muhe najpopolnejša živa bitja na svetu.

Misel iz knjige Marka Haddona The Curious Incident of the Dog in the Night-time

PPG's

Bubbles se je izgubila. Kdor jo najde, naj najdbo prijavi na LPP-jevem uradu za izgubljene predmete ali na najbližji policijski postaji. Po zadnjih podatkih so jo videli risati z barvicami na mestnem avtobusu št. 1.



V elementu.

And the day was saved again by PPGs.

He is an idiot!!!

Kategorija: Ne morš!!! Ne morš! Ne morš!

A, taki dokumentarci znajo biti poučni in zanimivi.
En-i/e se palijo na mišice en-i/e pa na "karakter" in um. In velikost mišic je skoraj vedno obratnosorazmerna s ta drugo minorno lastnostjo. In temule se to ajn bisen vid!

Thank u JiNx!



(model če ti film ne dela, je to zato, ker imaš beden internet. in če si mlajši od 18 ne tega gledat, da me nau pol tvoja mama zašpecala RKC!)

Problemi pri vzgoji rastlinja

Ja že kar vidim, tiste nasmeške na vaših obrazih, ki so se vam zarisali ob besedici "rastlinja". Žal ne bom dajala nobenih napotkov o vzgoji rožice, ki je pri nas prepovedano, dasiravno najdemo nasad teh rožic skoraj za vsako policijsko postajo.

Probleme mi dela moja kokosova palma. Vsak dan bolj ubogo zgleda in daje vtis, da se noben ne ukvarja z njo. Pa ni res!
Hranim jo z najboljšim Substral futrom.
Zalivam jo tako kot so mi naročili v cvetličarni! 2x na teden.
Vsak dan ji dodatno osvežim liste z razpršilom
Pogovarjam se z njo. Skoraj o vsem kar mi pade na glavo. (sliši preveč bolanosti - mogoče je to eden od razlogov njene vdanosti v skorajšnjo smrt). Predvajam ji kakovostno glasbo.
Še na rastline.com sem se logirala in prebrala nekaj priročnikov o vzgoji palm, samo za njeno dobro. Vendar nobenega efekat. Grozno!

Sedaj za vse posušene liste krivim centralno ogrevanje!! Ne vidim drugega vzroka.

Uravnoteženo poročanje.

Kako si uravnoteženo porčanje razlaga družinski in socialni Minister:

Novinarka: Ali je res, da ste se pogovarjali z JJ-jem o tem in tem?

Minister: Kakšno neumno vprašanje pa je to? Te doma niso učili olike s trdo roko? Boš pa zdaj dobila batine, golazn novinarska. *Slep* *flop* *tresk* *bum* *uboj* *slep* *slep*

Novinarka: Samo preverjamo informacije in opravljamo svoje delo!

Minister: Kaj a ni blo dost enkrat okol kepe? Bomo uravnotežili. Nastavite še drugo lice svojat pisunska! *tresk* *kil* *hrsk* *bum* *slep* *slep*