Kako "fajn" občutek te zaobjame, ko po dolgem času spet prideš na svoje omiljeno izobraževalno središče in ti že male podrobnosti dajo vedeti, da je še zmeraj vse po starem.
Profersorji še vedno, kljub internetu in ostali sodobni mašineriji častijo rdeče knjižice bolj kot biblijo, kljub temu, da jih na katerih malo manj "sodobnih" faksih mečejo v smeti.
Še zmeraj zamujajo na lastne govorilne ure in pustijo nas uboge študente, ki se še trudimo diplomirati, čakati v nedogled. Mogoče, mogoče bo kdo prišel. Še dobro, da imam s seboj zapiske in iPoda. Še dobro, da lahko sedaj srfam po internetu ;) Nič, še mal počakam, če jih čez pou ure ni, grem na kavo.
V referatu še zmeraj noben NIČ ne ve.
In največji absurd ever: Ne dobiš mentorstva za eno bogo seminarsko, če so vse teme že zasedene. Če ni seminarske, ni pogojev. Am, a mi lahko prosim kdo razloži, zakaj potem razpišejo 100 tem, če je kandidatov za pisanje seminarskih 200??
Ah, kdo bi razumel to? In zakaj hudiča se na črnih shodih študentov ne zahteva več tem za seminarske naloge??
1 comment:
hehe blodnja, sej ne zahtevamo več dela, ampak samo boljše ocene ;)
Recimo, če dobiš 1 ali 2 naj bi bilo pizitivno a ne?
(bluz bluz)
Post a Comment