Monday, May 21, 2007

Pošta

Bojda naj bi navadna pošta bila vse manj priljubljena, toda zdi se mi, da imajo poštarji čedalje večje punkle.

9 comments:

Centrifuzija said...

Vedno več SPAMa morajo nositi. Ni jim lahko. Odrešimo poštarje in si omislimo nalepko, da ne želimo SPAMa.

Anonymous said...

Prave bombe ni mogoče poslati elektronsko.

Anonymous said...

pa torte in penzije tut ne, a ne? :)

Black Betty said...

Moje skromno mnenje je, da bi nam morali prodajalci in proizvajalci plačevat za ves ta spam, ki nam ga podturijo.

Zaradi njih onesnažujemo okolje, ko besno zalučamo strab večstranske ponudbe za 9,99 eur, plus iz kaselca ga vlečemo debelo uro, ker ga toliko nabašejo, da ga komaj zvlečeš ven, pa še čas nam kradejo z nepotrebnim zavajanjem.

Bolje bomba kot spam. Torte ne penzije pa še nisem dobila.

adj. said...

Meni se pa zdi to čudovito. Vsak dan se spomnijo name. Namesto malih kičastih voščilnic ob poljubne prazniku zdaj pride zajeten barvni katalog, če ne štirje. Najbolj pa se razveselim personaliziranih oglasov - v kuverti z mojim imenom...
Mislim, da je krasno, da živimo v času komunikacijske eksplozije.

Anonymous said...

Se strinjam, spam je hudič, včasih tudi nalepka ne pomaga..

Black Betty said...

dinozaver: no. nič nisem rekla, ko si izjavil, da so ti všeč trgovski centri, prav tako bom zdaj tiho, toda naslednjič dobiš eno vzgojno ;))

anonimni: lepo, da se strinjaš in vse te stvari, ampak za božjo voljo naslednjič obkljukaj tistega hudiča, ki ti daje možnost, da nisi anonimen. :) da bomo saj vedl, kdo se z nami strinja in kdo se ne. si predstavljaš problem, da bi se našel kak anonimnež, ki se z nami ne bi strinjal??? O prejoj!

adj. said...

Betka, opogumljen od tvojega molka bom razvil mali zmagoslavni koncept: zakaj bi bila oglasna komunikacija tako neuravnoteženo enosmerna? Vzemimo si vsak dan 10 minut in napišimo pismo (elektronsko ali papirnato) svojim priljubljenim (ali pak ne) trgovskim tvrdkam. Zakaj ne bi recimo še jaz oglaševal sebe najboljšemu sosedu? Poglej, Sosed, kaj znam, kako kakovosten sem in poceni...

Black Betty said...

Ti kar, jaz pa nimam 10 minut na dan, da bi pisala Mečkatorju kako zelo močno si želim njegvih premehkih paradajzov in kako zelo mi teknejo nejgoeve zdrizaste kumarice, ko imam manđi. ;))

Bom pa vsekakor pod budnim očesom spremljala tvoje pisarije namenjene lokalnemu prodajalcu zelenjave in zaposlenim v upravi Šitiparka ;)