Študentsko - part zwei

• Energijski števec: - 666 (globoko v rdeče črnih številkah)
• Preštudirana poglavja: 1 (aplavz prosim)
• Število prespanih ur: 3 v najboljšem primeru 4 (absolutno premalo za moje spalne navade)
• Število pokonzumiranih alkoholnih napitkov: I have absolutely no idea! But a lot!
• En lekadol za lajšanje jutranjih travm
• Ure presedene pred računalnikom: preveč (ampak danes nismo ravno sposobni za višje matematične enačbe!)
  
  
  To, da s(m)o v obdobju drgnjenja ob stole in zapiske, prakticiranja zicledra in verbalnega spolnega občevanja s starši nam ljubih prfoksov, je verjetno že vsem jasno. Da me mati razvaja s svojo peko, da mi ni treba kakšnega zelnatega gravža jesti, tudi. To, da sem neverjetno pridna študentka, pa bomo zvedeli - just about right now…
  
  
  Najprej o tem, kako sem šla na Toasterse…
  
  Sredi lepega sončnega dneva sem se ga prilično v izi ulemala na nekem babjem zmenku, kjer smo, kakor pritiče takemu udejstvovanju, klicale dež in jugo. Logiš!
  Z dobrimi nameni, da se grem domov učit, sem nekako, po nesreči pristala v KRANJU. Na Pungertu! Za vse to krivim Bolfarja, ki me je tja zvlekel, dasiravno sem se upirala z vsemi štirimi, se z lisicami priklenila na radiator in požrla ključ. Če vprašate njega, bo verjetno trdil, da sem ga prav osladno lepo prosila naj me reši posesivnih knjig in seveda vitezu z okraskom se je prav milo storilo ob neobogljenih klicih na pomoč ranjene srne. A pozor, temu nablojencu itak ni za verjet! Ima pa človek neverjetno srečo, ker je ravno tam špilala moja naj naj naj naj oh in sploh d best kranjska skupina The Tide, ki se jim je pridružila že v prejšnjem postu omenjena moja nova* idolka v podobi Vite Osojnik. Seveda so sledile nopisljive glasbene in vizualne orgije, tem so sledili sicer opisljivi orgazmi... But that's for me to know and for you to find out!
  
  Res ne vem, kaj je s tem Pungertom??! Zmeri kadar upadem tja me z vseh strani napadejo krigli polni piva, borovničk in razni nemarno dobri kozarci z vinčkom. Osebno nimam nobenih zamer in nimam absolutno nič proti njim, sam včeraj so bili rahlo preveč agresivni. Bastardi so ubrali zahrbtno taktiko, tako da njihove zvite atake sploh nisem občutila do danes zjutraj. Na to me je najprej opozoril želodec, kateremu je sledila močna gravitacijska navezanost in erotična privlačnost med glavo in povštrom. Kasneje, ko sem v torbici našla 4 (z besedo štiiiiriii!!!) CD-je kranjskih poetov, sem zaprepadeno seštela ena in ena je tri ter pomislila, da bi lahko šlo včeraj nekaj močno močno močno narobe. Jah, obetavne slovenske umetnike je treba podpirati v njihovih premnogokrat težkih začetkih.
  
  In sumim, da me ima bratec enega izmed članov banda na sumu, da sem bila še na kakšnih drugih sumljivih substancah, ko sem ga prepričevala, da mora nujno kupit njihov CD. (Aha, on mene sumi, da jaz njega sumim, da me ima na sumljivem sumu, da jaz njega sumim o sumljivosti... skratka zelo sumljiva oseba tale bratec!)

*Do sedaj je ta laskavi naslov nosila Ona.