Komiranje - 2. dan

Ah, 2. dan komiranja sem prav prešerno nagajive volje. Doktor Fig bi bil ponosen name. Če se je res začel sedem let bede, kot pravi Syco, potem je hočem šeeeee. Tokrat je častila bralcem že večkrat omenjena mi bioč in sostorilka v inkriminatornih dejanjih Jinx.

Nadela sem si takmašno oblekico obula lakaste čeveljce, se namejkapirala (folk dejansko govori z mano, če nosim mejkap, neverjetno!) in se podala v znani svet brutalnega komiranja. Bilo je veliko opijanja, omamljanja, onegavljenja in grdih besed, kot so "potegn mi ga" ali "povleči ga", da drugim podobnih izpeljank, ki namigujejo na seksualna razmerja niti ne omenjam. Res slabo nam gre na stara leta. Za bekgraund pa nam je sviral Obrvnjak Plestenjak. A vseeno nadvse humoroidno.

Neverjetno kakšne izbruhe smeha povzroča kokakola na dan prvega komiranja. To bi morali prepovedati, to je nevarno!! Napad smeha je trajal cca. 2 uri in še danes čutim posledice in imam malce blažje oblike napada. Kasneje sem sicer prešaltala na rum, rumkolo in pivo. Slednje ni prav nič pripomoglo k blaženju smejalnih napadov zato sem se raje odpravila proti domu. Napad se je umiril, ko sem se znašla na železniški postaji, pred dvigalom in tam so bili priklenjeni kovčki! Well .. 11/9 ni ravno daleč. Nikjer ni še nič eksplodiralo, nobenga libanonca še ni razneslo pred ameriško ambasado, hrvati pa obirajo drugo taktitko. Zakaj potem ne bi ravno v momentu, ko bom jaz pritisnila na gumb za lift kak kuferček vrglo v luft?? Mislim, pr mojemu zegnu je vse mogoče. V enem trenutku se mi je zdel še zanimivo vso zadevo od bližje pogledat in pofotkat. Za vsak primer, če bo železniško postajo vseeno kdaj vrglo v luft. (Baj da vej, ti kufri so cca. 50 metrov od policijske postaje, ubistvu je to na njihovem dvorišču).
Na koncu se je izkazalo, da so bili kufri v lasti nekih nedolžnih avstralskih pobičev, sem se kresnla po glavi, vso paranojo pripisala propagandi in nablojenosti to pisoče, ter se odpravila v lift.
Žal - damit, zmeraj je en žal - so vso zadevo opazovali neki štajerci*. Bad. Bad. Bad. Ker sem prijazna oseba, oni pa so hoteli vedeti kje se te v Ljubljani čaga, čuj. Sem jih samoumevno poslala na Meto (čistokrvni Primorec Obrvnjak Plestanjak jo je med tem že podruhal v Strunjan). Ne vem kje točno se je potem zalomilo. Verjetno, ker nisem pokazala nekega pretiranega navdušenja nad njihovo idejo da ga grem žurat z njimi. Ker so mi dotični osebki delovali, kot povprečni štajerci, ki redko poznajo pravi pomen besedice "ne", ker sem bila preveč dobre volje, da bi se pustila jebat takim "dedom" sem jim enostavno razložila, da se ne družim s Štajerci. Dečki so začepili, jaz pa sem se počasi odpravila preke topli mehki postelji.

In danes sem jaz pustila Bosiljko na cedilu. V bistvu sem ji naredila uslugo, čeprav ona tega ne ve!


*fantki z štajerskim naglasom, ostriženi na pizdo, v belih ali svetlečih oblekicah in z eno možgansko celico - skupaj, a zaradi preveč zaužitega alkohola ponavadi nadvse radi težijo neznanim deklicam z primitivnimi forami in pričakujejo, da ga bodo na hojladri odšle čagat z njimi! Ahahaa. Seveda obstajajo tudi kul osebki s štajerskega območja, s štajerskim naglasom, ki ne spadajo v to kategorijo!!!