Brutalno analno

Danes je dan, ki se bo z zlatimi črkami zapisal v liste zgodovinskega in analnega, ne pa tudi vaginalnega (kako bi mislil prenekateri pokvarjenec) beleženja mojih spominov. In kaj se je imelo takega pripetiti prav, danes 27. oktobra, ki bo od zdaj naprej slavljen in čaščen kot še en državni praznik, ki jih ima ta država vseeno premalo, da bi si morali zapisati v anale?

Black Betty (to sem jaz, avtorica tega bloga, da Vas ne speljem na napačno pot in Vas ne zavajam - spet!) je danes, sedemindvajsetega oktobra, dvataužntšestega leta njenega visočanstva (t.j. mene) podpisala pakt. In sicer svečano sem se zaobljubila, da v prihodnje ne bom več uporabljala toliko oklepajev ter da se bom posluževala krajših stavkov.
No ja, med drugim sem tudi sklenila pakt s hudičem, v zameno za kao delovno razmerje bom prodala dušo, telo in vso svojo energijo delodajalcu. Posledično pa se bom še bolj začela predajat alkoholu in drogam, kar bo po vsej vejretnosti vodilo v gemblanje, posledično izgubo še te službe. Na koncu bom verjetno pristala na kakšni postaji, pokrita s časopisom.... Ija.
No, da ne bom delala na črno, dasiravno mi je ta barva nadvse ljuba in pri srcu, bom od zdaj naprej normiranka t.j. da bom kot fizična oseba izstavljala račune delodajalcu - eno lepših opravil, kajne? Zraven tega podpisa pakta s hudičem, pride še ogromno letanja po skritih hodnikih in katakombah DURSU-a, prerekanja in soljenja pameti (??) uslužbenkam. A sem se odločila, da bom ta nevesel dogodek potlačila v najglobejše predel moje podzavesti in s tem tvegam, da razvijem še eno psihopatko osebnost, ki lahko pride čez nekaj let na plano in brutalno posili kakšnega mimoidočega s svojimi problemi. Evo, nekatere pa sem prikrajšala še za eno sočno zgodbico o krvavi borbi z neumnostjo in birokratskimi vetri na mlin. It's just too brutal. Skor metal!