Kolos sreče

370 dni je minilo od mojega prvega deviškega zapisa, ki sem ga povrgla na tem mojem malem skritem dnevniku. Ob tako pomembni obletnici, kot je 370 dni bloga (tega pa res ne doživi vsak) se spodobi, da odgovorim na ultimativno blogersko vprašanje: »Zakaj pišem blog?« Zakaj? Zakaj? Zakaj? Zakaj? Zakaj? Zato ker imam insomnijo in ponoči, ko vi spokojno spite, jaz preganjam dolgčas z vlamljanjem v Big Bangove štacune in s polic kradem prah, tudi s štetjem kapelj iz pipe, z ignoriranjem sosedovih orgij, predvsem pa seveda s kvačkanjem in ko mi zmanjka kvačke, enostavno kaj neumnega zapišem. Tudi, tudi. A predvsem zato, da bi lahko eno leto kasneje napisala z velikimi, boldiranimi besedami vsakega ponosnega starša: Moja Betmenka je dopolnila eno leto!, si najprej napihnila balone s helijem, nato sama sebi čestitala, zapela Vsenajboljše in razrezala en velik kos čokoladno sadne torte! Mmmmm. Yp, that's why!

Seveda ne bi bila jaz, če bi vse to prespala. Pa insomnijo imam! Si bom pa zato čestitala za 370 dni, oziroma 52 tednov in 6 dni, lahko tudi 8800 ur, kar je natanko 532800 minut, to pa znese 31968000 sekund bloganja. Hip-Hip-Huraaaa….

Slikce iz brzdej žura (zaradi katerega so klicali policijo):








Z Betmenko se bova tudi malce nagradili. Ona časti obisk v daljni obljubljeni deželi, jaz pa njo z napitkom iz sveže krvi 18-letne device, kar je prava redkost v Ljubljani. Mogoče bo celo obdarjen tudi kateri od obeh bralcev, da se bosta tudi onadva počutila kot v oddaji Kolos sreče.