Vedno iščem ene ali druge.
Več tednov sem brezupno iskala kablovje za vdihovanje in reanimacijo iPodove življenske moči in energije. V skrbeh sem pretaknila vsa možna nahajališča in odlagališča tovrstnih zadev v svoji sobi. Začela sem že verjeti v obstoj Muce Kablarice, mu hkrati grozila z nakupom novega, lepšega, boljšega, če se kmalu ne prikaže. Ko sem bila le še dva klika stran od nakupa, sem ga končno našla. En meter stran.
Ležal je za mizo, ves svinjski in zaprašen. V družbi roza markerja, nekaj drugih kablov in elastik za lase, se je valjal v nekaj centimetrski plasti prahu.
Copati so bili pod mizo.
Nauk zgodbe: Če nekaj pogrešaš, se po vsej verjetnosti skriva za mizo. (v mojem primeru to ne velja za mamice, fante, možovje in ljubimce ali katere druge (ne)resnične osebe)
15 comments:
Elastike za lase so tudi moja slepa pega. Vedno znova se jim čudim, ko me, tudi po več mesecev izgubljene, najdejo na najbolj očitni površini stanovanja.
No pri nas velja pravilo elastika izugljena, nikoli nazaj pridobljena. Mačke si jih prisvojijo in jih uporabljajo za t.i. mačjo fračo (natakne si jo na tačko in jo z zobmi vleče, dokler ne odfrči). Le redko se zgodi, da se katera spet znajde na moji glavi.
Predlog se je obrestoval: preiskala sem svoje podmizje in poleg izdatne količine prahu, evro denarnice Poštne banke Slovenija, dveh špang, raztreščenih sponk za papir, slovenskih tolarjev in podlage za miško z motivi Dubrovnika našla tudi - poslednjo elastiko iz nedavno kupljenega h&m paketa.
bravo pina ;))
Jaz pa ne najdem dveh vizitk, ki sta v tem trenutku precej pomembni za finančni razvoj dogodkov v mojem življenju. Na mizi jih ni.
(Moje ljubimke tudi ni tam, ker je šla peljat prijateljico k zobarju.)
Ker nisem našla kabla za fotoaparat, sem si nabavila čitalec kartic. Sedaj je izginila tudi lična škatlica od tega čitalca, ki ga na srečo še imam. Mislim, da je napočil čas, da odmaknem mizo in pogledam, kaj ej zadaj. Betka, odprla si mi oči!
Aja, naj dodam še en nauk oz. rek "Kdor išče, ta najde". A to že spada pod drugo zgodbo o batinah ;)
Kinky Tone: za vizitke ne vem. Ljubimka pa očitno ni pod mizo, drugače te ne bi skrbelo izginotje vizitk, ampak nekaj povsem drugega. ;)
Tamara: Včasih pomaga tudi če si natakneš naočnike. ;)
Če bi bila ona pod mizo, medtem ko bi bil jaz za mizo, me najbrž ne bi skrbelo prav nič
*opomba pod "fante, možovje in ljubimce"
V vseh treh primerih gre za osebe moškega spola, popolnoma resnične in normalne osebe.
Branim našo stran..
Hvala!
kinky tone: moje sožalje ;)
janez: spoštujem vašo borbenost, ampak, ampak o normalnosti dotičnih osebkov, bi vam morala oporekati ;)
Tako pač je. V tem ternutku je precej večji problem, da vizitk ni.
Pr naš bajt pa so naseljeni tudi palčki, ki imajo prekleto dolge prste! No..., drugi osumljenec (poleg palčkov) pa je črna luknja...
V vsakem primeru je stvar resna! Na žalost se le redko zgodi, da se kaj res bistvenega najde za mizo v prašni kepi, vse prepogosto pa stvari ukradejo prekleti palčki, ki jih bom ob prvi priložnosti po prstih, ali pa se za vedno zgubijo v črni luknji (kar pomeni, da se sedaj z mojimi izgubljenimi stvarmi zabavajo nedefinirana bitja iz vzporednih vesolij... Mamicu jim transgalaktično!)
p.s. A sem sploh prav uporabil množinsko obliko besede "vesolje"???
tiste french maid rokavičke pa niso glih preveč obnucane?
glede mačk gumicark pa nebi , v mojem pokojnem avtomobilu so jih pokopavale :~\(norice).
Čukmajster: Ta trenutek mi operativni center imenovan Možgan ne deluje najbolje, vendar bi rekla, da povsem zaupam tvojemu slovničnemu predznanju.
Oragutan: Nove so še, french made rokavičke! Ne morem jih prec obnucat. Se ti ne zdi?
Post a Comment