Sodoma in Gomora

Aha, verjetno je bil že skraji čas.Spet sem se deviantno klatila naokoli, škilila v pritlične sobe študentskih domov in nadlegovala nesrečne tetraplegike med njihovim zasluženim spancem. Slednje je že skoraj postalo moj hobi.

Temu tvoru bizarnosti je botroval Pre-prešeren pre-party, ki se je odvijal v popolni tajnosti, daleč stran od medijev in vedoželjnih oči navadnih smrtnikov. Vstop na Pre-partty je bil namreč dovoljenim le redkim posvečenim* osebam. Meni se je s ponarejeno press kartico, kot vedno, uspelo infiltrirati v sam srž obscenega dilentantizma in pohujšljivega dogajanja, nad katerim bi se zgražal prenekateri prebivalec peklenskega podzemlja ali urednik kakšnga levega rumenega glasila. Kar je skoraj isto.

No, verjetno se vam niti približno ne sanja, kako to zgleda. Verjetno tega tudi ne boste nikoli doživeli. Naj vam le namignem, da v nekaterih zametkih rahlo izgleda kot Kristusova zadnja večerja, za katero veš, da ni zadnja. Vzdušje je bilo prijetno ekscesno, in ni da bi hitro odnesel pete odondod. Tudi sama sem zapustila mesto pohujšanja šele takrat, ko se lajdre vračajo domov iz šihta in ptički čivkajo prav naglas (da bi jih friteza, golazn kužno!).

Zabava je bila produktivna tudi z drugega vidika. Danes nisem obiskala nobenega zastonj muzeja ali razstave, ker menim, da se kultura podpira samo tako, da plačaš tistih par evrov vstopnine. Sem pa nadvse vesela, da po intenzivnemu praznjenju buteljčnih zalog, nimam mačka. Zaradi tega sem še rajši prenekatero današnjo minuto preždela za računalnikom in tuhtala – tuht –tuht – tuht- ali naj si to zadevo natisnem na majico ali rajši na spodnje gate.

I think it's cute!

_____________________
* predhodno so se dali povoskati, kar jim je omogočilo, da so lažje spolzele skozi skorajda neprepustno zastražen vhod;