Začetek koncertnega poletja

Končno lahko rečem, da se je s primerno otvoritvijo Laibachov odprla pestra sezona poletnih koncertov in festivalov v Ljubljani pa i šire.
Križanke so super, ker lahko čip bastardom, kot sem včasih tudi sama, ponudijo primerno zadovoljstvo na drugi strani zidu, hkrati pa se lahko nadejate tudi kakšne dodatne zabave blondinke, ki rabi, reci in piši, pol ure in 25 menjav prestav, da lahko dvakrat zbije v bližini parkirano kolo in avto (C2!!) prestavi za pol metra v drugo strah. Pohvalno.

Obisk naslednjega koncerta, ki si je odvijal v okviru Tedna mladih v Kranju, je bil spet nekaj posebnega. Na Khislsteinu je imel prvonastopajoči lokalni repar EMKA priliko nastopati pred natanko 8 ljudi in tonskim mojstrom. Od tega so štirje celo plačali karto. Smeh. Je pa to pohvale vredno, ker tako podpirajo kulturo v Kranju. :)

Kljub »enornemu« številu obiskovalcev me je s svojim fantastičnim glasom in občutkom za interpretacijo komada navdušila hrvaška triphoperka Diyala. Ob omembi njenega imena sem skoraj vedno zamenjala kakšno Dalio, Dalajo, Djalo, no ampak sem se do konca večera že naučila pravilne izgovorjave. Skratka, Diyala je bila kul, med njenim koncertom pa se je že nabrala neverjetnih ohoho 50 poslušalcev. Na Kislu ima človek ob takem številu ljudi še vedno občutek da je sam pred odrom.

Malce me je že začelo skrbeti, ker ob vsej tej gneči nisem več videla na oder, zato sem se ob začetku koncerta splitskega TBF pomaknila malce bliže. O TBF sem enkrat že navdušeno pisala. Sedaj, ko sem jih drugič videla nastopati v živo, pa lahko le rečem, da so vedno boljši, saj so kljub gorenjskemu mrazu ogreli dokaj zaspano in malce prezeblo publiko. Bis je bil kakopak obvezen.