I'll be wearing black tonight

Z odločnim namenom, da pretrgam svojo tradicijo pozabljanja karto doma, sem tole vabilo že spravla v denarnico. Sedaj pa je treba samo še pazit, da ne bom tošla pozabila doma. Yeah.

Standing in the way of control

Po včerajšnjem overdoseu cukra, fušanja in oranžne polti, mi paše mal drrrmrra. Ja navsezgodi zjutri!!

Lublana je bulana

Evo, res je. Nekaj gnilega je v tej podalspki provinci. Gnilo je predvsem to, da se nič ne "dogaja". Če pa se že kaj dogaja, pa se dogaja ravno taisti trenutek, ko se dogaja že nekaj drugega in potem mi dogaja, ko se moram odločit v kateri opciji in ob kateri družbi mi bo dogajalo. Ah, čojses, čojses. Kot, da imajo v našem mesteucu na voljo samo 15 že v naprej določenih datumov, ko se lahko kaj dogaja. Vmes pa u cerku, pa h maš pa 50 eurou u mežnarco - pa bohnedej kovancov, ker so pretežki!!!! MHM!

Jutri moram najprej obiskat predstavitev novega, frišnega, svežega, še zelenega, še nezdrajsanega ploška moje najljubše kranjske skupine The Tide. Le ti bodo dogajali v novem rock baru oz. v ex čevap restavraciji Triglavu - kjer sem nazadnje resda bila še, ko sem se stregla na bone (in to je ohohoh dolg nazaj), ampak če niso drastično spremenili vizualne podobe spodnjih prostorov, potem mislim, da mi tam ne bo baš rokersko dogajalo. Njihov notranji dizajn tistih prav šolsko plastičnih mizic in stolčkov spodaj, od človeka prav nehumano terja, da si pod prisilo zlobnega duha iz srednješolskih dni naroči bambus - največji zločin nad naravo, ki ga je malomarna človeška rasa privoščila nad ubogo vinsko trto in njene ničhudega sluteče grozdne otroke zmešalo z ogabno sladko pijačo z mehurčki. Fuj, breh, fuj ane?! Pa kdo to lahko pije sploh? In rock bar mora imeti lederzice, ne pa nek plastik fantastik!!!

Uro in pol kasneje pa sem se že najavila na koncert meni praktično neznanih, vendar nadvse obetavnih Grimmski mladcev in hkrati prijateljev že imenovanega banda (ne bomo jih po nepotrebnem prevečkrat imenovali, ipak to ni plačana objava), ki kanijo brusiti strune in nucati elektriko v eni redkih alternativnih enklav v Ljubljani - Ortiču. Baj da vej, kakšen prjatu pa si da imaš koncert na drugi strani Ljubljane ravno na isti dan, ko imajo tvoji prijatelji predstavitev frišnega cedeja??? Ali obratno? Ja dober, ne! Meni verjetno ne bo noben priredil spešl koncerta ob predstavitvi novega cedeja. Pol bi itak mela pet koncertov na teden, kolikor mi v sedmih dne uspe zapeči piratksih cedejev.

Dobra stran tega dogajanja je, da mi bo tako ali drugače vsaj malo dogajalo. Če ne drugega, predvidevam, da mi bo dogajalo ko se bom z bajkom (brez žarnice, opa!!) furala gor in dol po Ljubljani. Yeah, dogaja mi! Že dej. Še moji mamici dogaja! :D

PS: Naj me nekdo spomni, da si kupim karto za Massive Attack preden jih razprodajo. Zadnje čase se mi mal prevečkrat dogaja, da ostanem brez karte.

Oktober je za te stvari... (II.)

Musko.
Live koncerte.

The Tide (videoti in mjuzik dostopni na tem linku) in Neil Layton*. Danes v Ortiću.

PS: Če me ne povozi bacil. Hjaš.. cel teden se že držim, potem pa me takole po koncertu od Muse povozi en bacil . Ne dam se nooo!!! NO WAI!

Potencialni prenašalci bacilov: Jinx, Mushu, Cherry, Irena, Teoo, Andy, Jotaeater in bojda tudi D-Mashina - on ni tako zelo ogrožen, je samo posredni prenašalec.
___________________
*Še kak teden nazaj sem bila: Hu da fak iz Nil Lejton?? A sem se pustila prepričat live posnetkom z jutuba.

Oktober je za te stvari...

Musko.
Live koncerte.
Muse.

Danes, jutri in pojutrišnem bom spaced out. Ne zamerite.


Pa ravno sem se spravila pisat diplomo, ki je pravzaprav ne rabim. Potem pa me takole odvračajo od tega. Phiiiu!! God, damn bastards!

Pokliči 113, Mansona boli!*

Priznam, danes sem sjebana! Sjeban bo tudi tale riport.

A bom vseeno malce dolgovezila o včerajšnji eno in pol urni zvezdniški zamudi Mansona. Ja, prav ste prebrali. Tip si je za polaganje obrazne fasade vzel eno uro in pol, ki bi jo lahko mile volje porabil za vežbanje glasilk ali pa vsaj za oblikovanje svoje čupetine. Po našem mnenju, si je najverjetneje ogledoval kak teen porn zdaj, ko se je vrgel na najstnice ali pa se je smilil sam sebi. Kdo bi vedel.

Po tem ko je njegovo darkovstvo končno izvolilo stopiti na oder, se je troprstim tišlerjem pred mano strgalo. Pojma nimam zakaj, lahko si pa mislim, da jih je evforično skrbelo za princa travme, saj je izgledal, kot da bi se ga polotil zlobni Alczhajmer. Mikrofon mu je vsakih nekaj minut padal po tleh, roudiji pa so ves čas skakali po odru in jih lovili. Skratka, ravnodušno smo se gnetli, vsak na svojem kvadratnem decimetru in čakali na show, ki ga ni bilo. No ja, lažem. Maškarce so uprizorile zanimiv mimohod. Zelo sem bila navdušena nad lepo oblečeno emo, gothik in metal mladino v platforma škornjih, mrežastih štumfih, okranclanih z neti vsepovsod, namazanih s črno/rdečo šminko na očeh in na ustnicah, odfukanih čupah ter v izzivalnih miničih - skratka kjut. Da je kjut, pa ne bi mogla trditi za eno staro mamo, ki se je pojavila v mrežasti kombineži in tangicah. Mislim, da je v roki imela celo plastične vile. LOL at that!!

Ampak pomembno je, da mi je uspelo nekaj nemogočega. S sebe sem sprala ves švic ljudi, ki so včeraj drgnili ob mene in na mi pustili vzorec svojega DNK. Klošter je bil nabito poln in nekateri v moji bližini so si privošili ogled koncerta zgoraj brez. Juck! Ljudje božji, tega se ne dela v taki gužvi! A smo lahko malce bolj kulturni?

Tko. Zdej grem pa nazaj vegetirat. Danes me čakajo še baletne vaje in še en party, katerega se bom udeležila samo zato, ker so mi obljubili džabe alko.

PS: Glede koncerta pa, sj ni blo tko zlo v kurcu - but we seen better!

*Priredila Jinx po nekemu komadu od Viktorijev.

Black Betty goes VERY Black

Danes bo v ljubljanskem kloštru daroval mašo sam Antikrist*.
Mi ta črni bomo tam.

Posebej za Krtka pa objavljam še ostale bonbončke.
En bombonček
Dva bombončka
Tri bombončki
Štiri bombončki
Pet bombončki

Pa ne vse naenkrat, da ne boš fasal sladkorne. ;)


Ne, tokrat za spremembo ne govorim o sebi.

Začetek koncertnega poletja

Končno lahko rečem, da se je s primerno otvoritvijo Laibachov odprla pestra sezona poletnih koncertov in festivalov v Ljubljani pa i šire.
Križanke so super, ker lahko čip bastardom, kot sem včasih tudi sama, ponudijo primerno zadovoljstvo na drugi strani zidu, hkrati pa se lahko nadejate tudi kakšne dodatne zabave blondinke, ki rabi, reci in piši, pol ure in 25 menjav prestav, da lahko dvakrat zbije v bližini parkirano kolo in avto (C2!!) prestavi za pol metra v drugo strah. Pohvalno.

Obisk naslednjega koncerta, ki si je odvijal v okviru Tedna mladih v Kranju, je bil spet nekaj posebnega. Na Khislsteinu je imel prvonastopajoči lokalni repar EMKA priliko nastopati pred natanko 8 ljudi in tonskim mojstrom. Od tega so štirje celo plačali karto. Smeh. Je pa to pohvale vredno, ker tako podpirajo kulturo v Kranju. :)

Kljub »enornemu« številu obiskovalcev me je s svojim fantastičnim glasom in občutkom za interpretacijo komada navdušila hrvaška triphoperka Diyala. Ob omembi njenega imena sem skoraj vedno zamenjala kakšno Dalio, Dalajo, Djalo, no ampak sem se do konca večera že naučila pravilne izgovorjave. Skratka, Diyala je bila kul, med njenim koncertom pa se je že nabrala neverjetnih ohoho 50 poslušalcev. Na Kislu ima človek ob takem številu ljudi še vedno občutek da je sam pred odrom.

Malce me je že začelo skrbeti, ker ob vsej tej gneči nisem več videla na oder, zato sem se ob začetku koncerta splitskega TBF pomaknila malce bliže. O TBF sem enkrat že navdušeno pisala. Sedaj, ko sem jih drugič videla nastopati v živo, pa lahko le rečem, da so vedno boljši, saj so kljub gorenjskemu mrazu ogreli dokaj zaspano in malce prezeblo publiko. Bis je bil kakopak obvezen.

Should I stay or should I go???

Clashi se sprašujejo Should I stay or should I go?



Jaz se nič ne sprašujem. I just have to go!