Evtanazija - Crkla, počivaj v miru.
Showing posts with label i must be emo. Show all posts
Showing posts with label i must be emo. Show all posts
Tuesday, May 13, 2008
Sunday, March 16, 2008
Trenutno je še prezgodi, da bi se spomnila kakšnega bolj smiselnega naslova. Drugič.
Ta teden je bil lep primer kako veliko govoriti in bolj malo storiti.
Zadali smo si nekaj novih točk na seznam, ki je še vedno bolj What to do, namesto da bi bil I have done:
- Posneti kratek filmček,
- Narisati nekaj (ali vsaj nekaj) za radirke,
- Poslušat Cherry v Saunda
- Se ga abnormalno napiti, kot še nikoli
- Mačka prebujati na topli plaži Vrsarja
- Narediti skokec ali dva
Od tega mi je uspelo prečrtati samo točko tri. Čist sem neresna!
Je pa Cherry je res dbest DJ-ka, lahko rečem one of best DJs in Slovenia! In ne pretiravam. Gospodična je sukala res ušesom zelo prijetno muzko in še celo my fejv Editorse. Ah, what a night.
Tudi Saund je še vedno nadvse prijeten in skorajda edini alternativni gettaway, dasiravno jim je zmanjkalo drnulouca (oooh nooouu – razočaran vzdih množice) – take stvari se meni dogajajo neverjetno prepogosto – saj vem, mogla bi se prec naslednjič pofočkat, ampak takrat nismo bili ravno v stanju, ko greš folku težit: »Posluš, jest sem pa una k piše lepe stvari o tebi na blogu, pa si mi eno pjačo ponujou.« pa tudi nadzor nad besedami je bil bolj omejen in ... well ekskjuzes, ekskjuzes. Na koncu koncev, če sem iskrena sama do sebe, sem si sama kriva, kaj pa toliko časa odlašalam, da šefa spomnim na obljubljeno.
Prvi dve točki smo zaradi pomanjkanja inspiracije in idej prestavili v nedogled. I know, I know ... I suck. Ampak sem ravno v fazi razmišljanja, za katerega močno upam, da bo obrodilo kakšno idejo, ki ne bo direktno za v koš.
Napili pa se ga nismo, ker so eni bili na soku, druge pa Martini ne prime po dveh buteljkah vina. Svašta. Sumim sicer, da so mi namesto Martinija podtaknili kakšno sladkano vodo namesto vina pa kak trtni sok. Yeah! ;)
Vrsar je odpadel ker pada KIŠA!! Dabljutief?????
Mislm, helooou. Kr neki. Tole vreme mene resno jebe v glavo. Cel teden ima na voljo, da se razjoče kolikor mu paše. Ampak ne, cel teden gledam iz pisarne šajbo na nebu, potem pa se nadreka ravno za vikend. Why, ooo why??? Za Cherry on the top (heh, zdej lahko uporabim tudi frazo DJ Cherry on the top) pa mi ljudje pošiljajo raznorazne filmčke s padalsko tematiko. No ja, ni glih neka huda tolažba, ampak ajde, če se res potrudim, mogoče. Mogoče!
Če slučajno mislite, da sem jaz obsedena s svojim športom, si raje preberite tole. ;))
Opažam, da padalci zadnje čase nenavadno pogosto nastopajo v reklamah, predvsem so se specializirali za reklamiraje mobilnih operaterjev, zavarovalnic in - kar je res smehi - vložke. Ja, vložke.
Tegale je poslal Tomzi:
Bojda tisto šprahanje, ki se sliši kot krik na pomoč med brutalnim praznjenjem želodca, dejansko pomeni: Belgacom ADSL. In nikoli vam več ne bo treba čakati. Ali nekaj v tem smislu.
Wednesday, February 06, 2008
Poročilo o poteku bložne abstinence
Tale bložna abstinenca ni tako simpl stvar.
No to ni zares poročilo, ampak bolj iskanje razlogov za nesupeh. Razmišljanje naglas.
Edino kar mi je do zdaj uspelo ugotoviti je: Prvo evtanaziranje bloga ni uspelo.
Bomo videli kako bo z drugim.
Počasi, počasi, ampak res počasi, ugotavljam, da mogoče nisem tip človeka, ki bi pri kakšni stvari tako zlahka odnehal. I'm just not a quitter. Obama je recimo quitter, on je nehal kaditi, on se je nehal zakajat, on je baje prenehal tudi s pitjem. Da je tudi nehal blogati pa zelo dvomim!!!
Verjeli ali ne, jaz nisem Obama, niti zares nisem nikoli nehala kaditi, no pa tudi začela nisem zares, prav tako nisem nikoli nehala piti, čeprav poizkušam vsak dan. Z bloganjem bi z veseljem prenehala, pa ne morem!! Zakaj? Eh cel kup nesmiselnih vprašanj brez smiselnih odgovorov.
Poslala sem mail "future_me" v prihodnost. Upam, da bom do takrat našla odgovore na vprašanja, moč in razloge in bom mogoče kdaj zares prenehala. Blogat!
Društvo anonimnih blogerjev se sedaj dere v en glas: "Sorry, Betty, tako enostavno to žal ne gre." I know! I know. I know!!!
PS: Če to izpade kot klic na pomoč, potem to tudi je. Iščejo se sorodne duše, ki bi mi pomagale prenehati s tem nesmiselnim samodestruktivnim početjem.
No to ni zares poročilo, ampak bolj iskanje razlogov za nesupeh. Razmišljanje naglas.
Edino kar mi je do zdaj uspelo ugotoviti je: Prvo evtanaziranje bloga ni uspelo.
Bomo videli kako bo z drugim.
Počasi, počasi, ampak res počasi, ugotavljam, da mogoče nisem tip človeka, ki bi pri kakšni stvari tako zlahka odnehal. I'm just not a quitter. Obama je recimo quitter, on je nehal kaditi, on se je nehal zakajat, on je baje prenehal tudi s pitjem. Da je tudi nehal blogati pa zelo dvomim!!!
Verjeli ali ne, jaz nisem Obama, niti zares nisem nikoli nehala kaditi, no pa tudi začela nisem zares, prav tako nisem nikoli nehala piti, čeprav poizkušam vsak dan. Z bloganjem bi z veseljem prenehala, pa ne morem!! Zakaj? Eh cel kup nesmiselnih vprašanj brez smiselnih odgovorov.
Poslala sem mail "future_me" v prihodnost. Upam, da bom do takrat našla odgovore na vprašanja, moč in razloge in bom mogoče kdaj zares prenehala. Blogat!
Društvo anonimnih blogerjev se sedaj dere v en glas: "Sorry, Betty, tako enostavno to žal ne gre." I know! I know. I know!!!
PS: Če to izpade kot klic na pomoč, potem to tudi je. Iščejo se sorodne duše, ki bi mi pomagale prenehati s tem nesmiselnim samodestruktivnim početjem.
Wednesday, January 09, 2008
Nikoli nam ni prav
Nedavno nazaj sem si ob pogledu na termotmeter zunaj, ki je kazal minus, zaželala malce vročine.
Sedaj sem dobila, kar sem želala – vročino in to v paketu z atomsko bombo bacilov in sedaj me že rahlo skrbi, ker se mi zdi, da moje telo spreminja agregatno stanje. Grejt, džust grejt! Odtekanje tekočine iz vseh por mojega telesa me navdaja z navdušenjem - sedaj se bom lahko končno vpisala v Guinessovo knjigo. Mislim, da mi je uspelo postaviti rekord v največji porabiti Zewa softisov v zgodovini obstoja papirnatih robčkov.
To je tud čas, ko se soočam s svojo življenjsko travmo – goltanjem tablet. Enkrat sem že bentila nad tem, da bi bile lahko tablete kakšnega bolj mamljivega okusa, amapk tole z goltanjem je še bolj travmatično. Imam občutek kot, da bi morala poglotninti en hibriden neoulpljen krompir, ki se z vsemi svojimi štrlečimi nožicami upira, da bi spolzel po mojem žrelu. Moje grlo enostavno ni namenjeno goltanju tablet. Evo.
A to ni edini vzrok moje slabe volje, dopoldne sem bila pripravljena lastnoročno zadaviti svojega soon to be ex sodelavca, ki me je nadlegoval s stupidnimi vprašanji vsako uro. Mislim, eni ljudje pa res nimajo občutka. No, ampak ta nenavadna težnja po morilskih dejanjih je izginila ob celodnevnem izležavanju in skorajda prisilnem buljenju v TV. Cartoon Network rules. RTV2 pa se je iz nekoč športnega programa reformirala v reality show slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Sem se pa zato danes narežala tudi ob vseh teh posrečenih populističnih izjavah naših vrhlih politikov – toliko neumnosti pa še ne!! Res, zakaj se nam zdijo naši politiki tako zanimiv, da jih moramo vsak dan vlačiti po TV? Niso lepi, niso najbolj pametni, vse kaže na to, da imajo majhne lulčke, govorijo same prazne buče in neumnosti, poleg tega pa če že niso povsem plešati uporabljajo absolutno preveč lasnega želja.
Sedaj sem dobila, kar sem želala – vročino in to v paketu z atomsko bombo bacilov in sedaj me že rahlo skrbi, ker se mi zdi, da moje telo spreminja agregatno stanje. Grejt, džust grejt! Odtekanje tekočine iz vseh por mojega telesa me navdaja z navdušenjem - sedaj se bom lahko končno vpisala v Guinessovo knjigo. Mislim, da mi je uspelo postaviti rekord v največji porabiti Zewa softisov v zgodovini obstoja papirnatih robčkov.
To je tud čas, ko se soočam s svojo življenjsko travmo – goltanjem tablet. Enkrat sem že bentila nad tem, da bi bile lahko tablete kakšnega bolj mamljivega okusa, amapk tole z goltanjem je še bolj travmatično. Imam občutek kot, da bi morala poglotninti en hibriden neoulpljen krompir, ki se z vsemi svojimi štrlečimi nožicami upira, da bi spolzel po mojem žrelu. Moje grlo enostavno ni namenjeno goltanju tablet. Evo.
A to ni edini vzrok moje slabe volje, dopoldne sem bila pripravljena lastnoročno zadaviti svojega soon to be ex sodelavca, ki me je nadlegoval s stupidnimi vprašanji vsako uro. Mislim, eni ljudje pa res nimajo občutka. No, ampak ta nenavadna težnja po morilskih dejanjih je izginila ob celodnevnem izležavanju in skorajda prisilnem buljenju v TV. Cartoon Network rules. RTV2 pa se je iz nekoč športnega programa reformirala v reality show slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Sem se pa zato danes narežala tudi ob vseh teh posrečenih populističnih izjavah naših vrhlih politikov – toliko neumnosti pa še ne!! Res, zakaj se nam zdijo naši politiki tako zanimiv, da jih moramo vsak dan vlačiti po TV? Niso lepi, niso najbolj pametni, vse kaže na to, da imajo majhne lulčke, govorijo same prazne buče in neumnosti, poleg tega pa če že niso povsem plešati uporabljajo absolutno preveč lasnega želja.
Tuesday, November 20, 2007
O pišuka ...
... kwa sem dons tečna, zoprna, zmatrana, zjebana, zajebana, žalostna, nejevoljna, rahlo depresivna, ne jaz v glavnem.
Razmišljam katero sredstvo je najboljše zdravilo za takšne tegobe.
Droge?
Alkohol?
Sauna/vroča kopel/tuš?
Dobra hrana, ki ti jo skuha nekdo drug (in potem še pomije posodo, seveda!)?
Ždenje pred TV-jem in čohanje mačka?
Koutr - postla varianta?
Vino in čokolada. In sladoled?
Prebiranje in odbiranje knjižne zbirke?
Družba in gužva?
Kuhanc?
Kino. Persepolis na LIffu. Danes ob 22.30. KHm. Bomo videli.
Alkohol? Ja no, pač slovenka sem, utapljam probleme s težavami v alkoholu. Kwa čmo.
BASE - jumping. (jaaaaaa, toooo!)
Razmišljam katero sredstvo je najboljše zdravilo za takšne tegobe.
Droge?
Alkohol?
Sauna/vroča kopel/tuš?
Dobra hrana, ki ti jo skuha nekdo drug (in potem še pomije posodo, seveda!)?
Ždenje pred TV-jem in čohanje mačka?
Koutr - postla varianta?
Vino in čokolada. In sladoled?
Prebiranje in odbiranje knjižne zbirke?
Družba in gužva?
Kuhanc?
Kino. Persepolis na LIffu. Danes ob 22.30. KHm. Bomo videli.
Alkohol? Ja no, pač slovenka sem, utapljam probleme s težavami v alkoholu. Kwa čmo.
BASE - jumping. (jaaaaaa, toooo!)
Sunday, September 09, 2007
Danes me ne zebe!!!
Srprajz, a ne? Pa verjetno niti ne to, da me ne zebe, ampak dejstvo, da tokrat ne bom pizdakala. Ker baje celo več nergam, kot sam Šef nergačov. OU RLY??? Ne vem no. Meni se sploh ne zdi, da bi kaj pretirano nergala. Dejstvo pa je, da zadnje čase preveč gledam televizijo in to mi včasi dviga tlak, približno tako kot Zlatku Dobriču. Njemu se pomoje bolj dviga, kot men! On je izdal CeDe!!! Jaz samo pišem blog. ;)
In kaj botruje današnjemu nenergašekemu razoloženju, se verjetno sprašuje naključni bralec. Well..
1. Vzela sem si čas za razvajanje in se vsaj 3 ure namakala v banji in prebirala starejše še neprebrane številke Mladine. Prej pač ni bilo cajta. In bila vzhičena, da se vsaj Fatima Džafar strinja z menoj, da je Da buda - Daaa bedna. Lejte - ne nergam čez bedno ponudbo Da bude, sem samo vesela, da se Mladinini strokovnjaki za dobro prehrano strinjajo z mano. Opazite razliko? Verjetno ne, tako da.. I rest my case!
2. Svojo staro porozno rjuho za pristajanje sem dala vbogajme, ker mi trenutno na hrbtu počiva novejše, manjše, lepše, svetlejše, hitrejše... ne, ni mobitel ali hrošč ... ampak padalo. Jes, aj heu zi nju frenč parašut. Ja dejansko ga imam ta hip na hrbtu, da se privadim nanj. Razmišljam ali bi šla z njim še spat. Ne vem še kako se francozi obnesejo v postelji, ampak v zraku se odlično. Na tem mestu bi se še zahvalila vsem sponzorjem, ki so mi prispevali za nakup. To je moji denarnici in hranilni knjižici, kjer se bo sedaj namesto evrov nabiral le prah.
3. Emo je OUT. Screamo je IN.
Verjetno ne zaradi te emo pesmice, pa tudi ne zaradi tega neumno prikupnega prispevka ameriške televizije, na katerega lahko komentiram samo: Jaooo - ming! Več ne bom, da ne bom spet obtožena nergaštava. Coz that's a crime in v kakšni tretjerazredni muslimanski državi bi me verjetno zaradi tega še kamenjali.
I'm happy. Happy like emo emu: "If I had arms, I would cut myself"
4. Računalnik me neki preveč zajebava, pa ga zaradi pretirano dobre volje, ki me trenutno preveva, danes še ne bom zabrisala skozi okno. Mogoče ga bom jutri. Jutri je itak ponedeljek in take stvari je v ponedeljek povsem legalno početi. A se kdo ne strinja slučajno?
Yrs.. truli hepi, Betty.
In kaj botruje današnjemu nenergašekemu razoloženju, se verjetno sprašuje naključni bralec. Well..
1. Vzela sem si čas za razvajanje in se vsaj 3 ure namakala v banji in prebirala starejše še neprebrane številke Mladine. Prej pač ni bilo cajta. In bila vzhičena, da se vsaj Fatima Džafar strinja z menoj, da je Da buda - Daaa bedna. Lejte - ne nergam čez bedno ponudbo Da bude, sem samo vesela, da se Mladinini strokovnjaki za dobro prehrano strinjajo z mano. Opazite razliko? Verjetno ne, tako da.. I rest my case!
2. Svojo staro porozno rjuho za pristajanje sem dala vbogajme, ker mi trenutno na hrbtu počiva novejše, manjše, lepše, svetlejše, hitrejše... ne, ni mobitel ali hrošč ... ampak padalo. Jes, aj heu zi nju frenč parašut. Ja dejansko ga imam ta hip na hrbtu, da se privadim nanj. Razmišljam ali bi šla z njim še spat. Ne vem še kako se francozi obnesejo v postelji, ampak v zraku se odlično. Na tem mestu bi se še zahvalila vsem sponzorjem, ki so mi prispevali za nakup. To je moji denarnici in hranilni knjižici, kjer se bo sedaj namesto evrov nabiral le prah.
3. Emo je OUT. Screamo je IN.
Verjetno ne zaradi te emo pesmice, pa tudi ne zaradi tega neumno prikupnega prispevka ameriške televizije, na katerega lahko komentiram samo: Jaooo - ming! Več ne bom, da ne bom spet obtožena nergaštava. Coz that's a crime in v kakšni tretjerazredni muslimanski državi bi me verjetno zaradi tega še kamenjali.
I'm happy. Happy like emo emu: "If I had arms, I would cut myself"
4. Računalnik me neki preveč zajebava, pa ga zaradi pretirano dobre volje, ki me trenutno preveva, danes še ne bom zabrisala skozi okno. Mogoče ga bom jutri. Jutri je itak ponedeljek in take stvari je v ponedeljek povsem legalno početi. A se kdo ne strinja slučajno?
Yrs.. truli hepi, Betty.
Monday, August 06, 2007
I guess this is The end
Mojega tritedenskega dopusta, namreč. Trenutno se ravno tresem doma ob jutranji kavici in premišljujem ali mi bo sploh uspelo prilesti do pisarne, sesti na neobvladljiv spinalis stol in nepremično ždeti 8 ur. Will I make it? Will I??? Čedalje manj sem prepričana v svoje nadnaravne sposobnosti.
Nevajena ljubljanske izpušne klime, sitnih in večno nezadovoljnih ljudi in površnih voznikov, ki se jim neprestano nekam blazno mudi, si dajem upanje, da je avgusta itak vse bolj lagano. No, bomo vidl. Zaenkrat mi gre še kar dobro. Delodajalece pa me sploh še ni poklical na telefon, da se moram narisati v pisarni. Just in case.., da ne bi slučajno pozabila. Hmm… Za to še ne vem, če je to dobro ali slabo.
Že ta petič sem preverila na koledarju ali se je moj dopust zares končal. Kaj pa če se je kdo zmotil v datumu??? Kaj pa če danes sploh nisemo šestega avgusta??? Kaj pa če me zbije avtobus na poti do službe??? Kaj pa če mi je kdo strgal kak teden iz koldarja??? Nope, še kar so vsi dnevi tam. Grozn. Grozn. Grozn.
Skratka živčna sem. Švicam kot svinja, hkrati pa me obliva mrzlica. Tudi diham že zelo težko in stiska me v prsnem košu in dvomim, da je to posledica pasivnega kajenja. Mogoče bi bilo bolje najprej obiskati zdravnika, pa potem delodajalca??? Ah, klinc. Kar bo pa bo.
No, zdej pa morm počas že nekam it. Najprej na skret. Pol pa zares, dokončno in nepreklicno odgahajam nazaj v službo. Držte pesti.
Nevajena ljubljanske izpušne klime, sitnih in večno nezadovoljnih ljudi in površnih voznikov, ki se jim neprestano nekam blazno mudi, si dajem upanje, da je avgusta itak vse bolj lagano. No, bomo vidl. Zaenkrat mi gre še kar dobro. Delodajalece pa me sploh še ni poklical na telefon, da se moram narisati v pisarni. Just in case.., da ne bi slučajno pozabila. Hmm… Za to še ne vem, če je to dobro ali slabo.
Že ta petič sem preverila na koledarju ali se je moj dopust zares končal. Kaj pa če se je kdo zmotil v datumu??? Kaj pa če danes sploh nisemo šestega avgusta??? Kaj pa če me zbije avtobus na poti do službe??? Kaj pa če mi je kdo strgal kak teden iz koldarja??? Nope, še kar so vsi dnevi tam. Grozn. Grozn. Grozn.
Skratka živčna sem. Švicam kot svinja, hkrati pa me obliva mrzlica. Tudi diham že zelo težko in stiska me v prsnem košu in dvomim, da je to posledica pasivnega kajenja. Mogoče bi bilo bolje najprej obiskati zdravnika, pa potem delodajalca??? Ah, klinc. Kar bo pa bo.
No, zdej pa morm počas že nekam it. Najprej na skret. Pol pa zares, dokončno in nepreklicno odgahajam nazaj v službo. Držte pesti.
Monday, July 09, 2007
The world has gone mad!!!
Or it's just me!
Zdi se mi kot, da je cel svet znorel jaz pa sem osamljeni otoček razuma, ki ga obdaja morje norcev.
Kakorkoli se to že čudno sliši, prepričana sem, da ni obratno.
Zdi se mi kot, da je cel svet znorel jaz pa sem osamljeni otoček razuma, ki ga obdaja morje norcev.
Kakorkoli se to že čudno sliši, prepričana sem, da ni obratno.
Thursday, June 21, 2007
Pokliči 113, Mansona boli!*
Priznam, danes sem sjebana! Sjeban bo tudi tale riport.
A bom vseeno malce dolgovezila o včerajšnji eno in pol urni zvezdniški zamudi Mansona. Ja, prav ste prebrali. Tip si je za polaganje obrazne fasade vzel eno uro in pol, ki bi jo lahko mile volje porabil za vežbanje glasilk ali pa vsaj za oblikovanje svoje čupetine. Po našem mnenju, si je najverjetneje ogledoval kak teen porn zdaj, ko se je vrgel na najstnice ali pa se je smilil sam sebi. Kdo bi vedel.
Po tem ko je njegovo darkovstvo končno izvolilo stopiti na oder, se je troprstim tišlerjem pred mano strgalo. Pojma nimam zakaj, lahko si pa mislim, da jih je evforično skrbelo za princa travme, saj je izgledal, kot da bi se ga polotil zlobni Alczhajmer. Mikrofon mu je vsakih nekaj minut padal po tleh, roudiji pa so ves čas skakali po odru in jih lovili. Skratka, ravnodušno smo se gnetli, vsak na svojem kvadratnem decimetru in čakali na show, ki ga ni bilo. No ja, lažem. Maškarce so uprizorile zanimiv mimohod. Zelo sem bila navdušena nad lepo oblečeno emo, gothik in metal mladino v platforma škornjih, mrežastih štumfih, okranclanih z neti vsepovsod, namazanih s črno/rdečo šminko na očeh in na ustnicah, odfukanih čupah ter v izzivalnih miničih - skratka kjut. Da je kjut, pa ne bi mogla trditi za eno staro mamo, ki se je pojavila v mrežasti kombineži in tangicah. Mislim, da je v roki imela celo plastične vile. LOL at that!!
Ampak pomembno je, da mi je uspelo nekaj nemogočega. S sebe sem sprala ves švic ljudi, ki so včeraj drgnili ob mene in na mi pustili vzorec svojega DNK. Klošter je bil nabito poln in nekateri v moji bližini so si privošili ogled koncerta zgoraj brez. Juck! Ljudje božji, tega se ne dela v taki gužvi! A smo lahko malce bolj kulturni?
Tko. Zdej grem pa nazaj vegetirat. Danes me čakajo še baletne vaje in še en party, katerega se bom udeležila samo zato, ker so mi obljubili džabe alko.
PS: Glede koncerta pa, sj ni blo tko zlo v kurcu - but we seen better!
*Priredila Jinx po nekemu komadu od Viktorijev.
A bom vseeno malce dolgovezila o včerajšnji eno in pol urni zvezdniški zamudi Mansona. Ja, prav ste prebrali. Tip si je za polaganje obrazne fasade vzel eno uro in pol, ki bi jo lahko mile volje porabil za vežbanje glasilk ali pa vsaj za oblikovanje svoje čupetine. Po našem mnenju, si je najverjetneje ogledoval kak teen porn zdaj, ko se je vrgel na najstnice ali pa se je smilil sam sebi. Kdo bi vedel.
Po tem ko je njegovo darkovstvo končno izvolilo stopiti na oder, se je troprstim tišlerjem pred mano strgalo. Pojma nimam zakaj, lahko si pa mislim, da jih je evforično skrbelo za princa travme, saj je izgledal, kot da bi se ga polotil zlobni Alczhajmer. Mikrofon mu je vsakih nekaj minut padal po tleh, roudiji pa so ves čas skakali po odru in jih lovili. Skratka, ravnodušno smo se gnetli, vsak na svojem kvadratnem decimetru in čakali na show, ki ga ni bilo. No ja, lažem. Maškarce so uprizorile zanimiv mimohod. Zelo sem bila navdušena nad lepo oblečeno emo, gothik in metal mladino v platforma škornjih, mrežastih štumfih, okranclanih z neti vsepovsod, namazanih s črno/rdečo šminko na očeh in na ustnicah, odfukanih čupah ter v izzivalnih miničih - skratka kjut. Da je kjut, pa ne bi mogla trditi za eno staro mamo, ki se je pojavila v mrežasti kombineži in tangicah. Mislim, da je v roki imela celo plastične vile. LOL at that!!
Ampak pomembno je, da mi je uspelo nekaj nemogočega. S sebe sem sprala ves švic ljudi, ki so včeraj drgnili ob mene in na mi pustili vzorec svojega DNK. Klošter je bil nabito poln in nekateri v moji bližini so si privošili ogled koncerta zgoraj brez. Juck! Ljudje božji, tega se ne dela v taki gužvi! A smo lahko malce bolj kulturni?
Tko. Zdej grem pa nazaj vegetirat. Danes me čakajo še baletne vaje in še en party, katerega se bom udeležila samo zato, ker so mi obljubili džabe alko.
PS: Glede koncerta pa, sj ni blo tko zlo v kurcu - but we seen better!
*Priredila Jinx po nekemu komadu od Viktorijev.
Monday, June 18, 2007
Zanimiva SMS sporočila
...kot naprimer:
Hit me poklic, ce bi ob 16ih mela cas za 2 ure in ces zasluzit 30 EUR!
...dobivam izključno takrat, ko doma pozabim telefon in delam do 17h. No, kot kaže ne bom nikoli zadela na lotu.
Hit me poklic, ce bi ob 16ih mela cas za 2 ure in ces zasluzit 30 EUR!
...dobivam izključno takrat, ko doma pozabim telefon in delam do 17h. No, kot kaže ne bom nikoli zadela na lotu.
Thursday, April 12, 2007
Tuesday, April 10, 2007
Danes je moderno biti EMO
Kako postane mladež emo?
Da vas starine, iz leta 1900 in nekaj, ne zavedem po nepotrebnem - tukaj seveda ne bo govora o EMUju velikem ptiču brez kril, ampak o EMO načinu življenja današnje mladine.
Čedalje več ljudi - najverjetneje ubogih staršev, ki bi radi razumeli svoje EMO otroke - zaide na ta blog pod težo velikega in zapletenega vprašanja, katerega odgovor poznajo le redki - torej - "kdo je EMO?" Sicer nisem ekpsert, a malce se mi le sanja. Ker moj izraziti čut za sočloveka v stiski še ni popolnoma zakrknil, sem izrabila veze in poznanstva pri Njihovem emovstvu in iz zaprašenih internetnih bukl potegnila tale simpatičen "tutorial", kratek, a učinkovit vodič, ki vam bo obelodalnil najkrajšo pot do vašega prvega emo razreda. Za razumevanje svojih emocionalnih otrok pa morate najprej poznati njihovo himno.
Pomnite! Razumete jih le tako, če se zares lahko postavite v njihovo kožo. Lahko tudi dobesedno.
Kakopak sem priskrbela tudi besedilo, da se boste lažje naučili.
Dear Diary:
Mood: Apathetic.
My life is spiralling downward.
I couldn't get enough money to go to the
Blood Red Romance and Suffocate me dry concert.
It sucks 'cause they play some of my favorite songs
like "Stab My Heart Because I Love You" and
"Rip Apart My Soul" and of course,
"Stabby Rip Stab Stab".
And it doesn't help that I couldn't
get my hair to do that flippy thingy.
Like that guy from that band can do.
Some days, you know...
I'm an emo kid, non-conforming as can be
You'd be non-conforming too if you looked just like me
I have paint on my nails and make-up on my face
I'm almost emo enough to start shaving my legs
'Cause I feel real deep when I'm dressing in drag
I call it freedom of expression,
most just call me a fag
'Cause our dudes look like chicks,
and our chicks look like dykes
'Cause emo is one step below transvestite!
Stop my breathing and slit my throat
I must be emo
I don't jump around when I go to shows
I must be emo
I'm dark, and sensetive with low self-esteem
The way I dress makes every day feel like Halloween
I have no real problems but I like to make believe
I stole my sister's mascara now I'm grounded for a week
Sulking and writing poetry are my hobbies
I can't get through a Hawthorne Heights album without sobbing
Girls keep breaking up with me,
it's never any fun
They say they already have a pussy,
they don't need another one
Stop my breathing and slit my throat
I must be emo
I don't jump around when I go to shows
I must be emo
Dye in my hair and polish on my toes
I must be emo
I play guitar and write suicide notes
I must be emo
My life is just a black abyss,
you know, it's so dark.
And it's suffocating me.
Grabbing ahold of me and tightening its grip,
tighter than a pair of
my little sister's jeans...
which look great on me by the way.
When I get depressed I cut my wrists in every direction
Hearing songs about getting dumped give me an erection
I write in a live journal and wear thick rimmed glasses
I told my friends I bleed black and cry during classes
I'm just a bad, cheap imitation of goth,
You can read me "Catcher in the Rye", and watch me jack off.
I wear skin tight clothes while hating my life,
If I said I like girls, I'd only be half right!
I look like I'm dead and dress like a homo
I must be emo
Screw XBox, I play old school Nintendo
I must be emo
I like to whine and hate my parentals
I must be emo
Me and my friends all look like clones
I must be E-Mo
My parents just don't get me, you know.
They think I'm gay just because they saw me kiss a guy.
Well, a couple guys. But I mean, it's the 2000s.
Can't 2... or 4 dudes make-out with
each other without being gay?
I mean, chicks dig that kind of thing anyways.
I don't know diary,
sometimes I think you're the only one that gets me,
you're my best friend...
I feel like tacos.
Da vas starine, iz leta 1900 in nekaj, ne zavedem po nepotrebnem - tukaj seveda ne bo govora o EMUju velikem ptiču brez kril, ampak o EMO načinu življenja današnje mladine.
Čedalje več ljudi - najverjetneje ubogih staršev, ki bi radi razumeli svoje EMO otroke - zaide na ta blog pod težo velikega in zapletenega vprašanja, katerega odgovor poznajo le redki - torej - "kdo je EMO?" Sicer nisem ekpsert, a malce se mi le sanja. Ker moj izraziti čut za sočloveka v stiski še ni popolnoma zakrknil, sem izrabila veze in poznanstva pri Njihovem emovstvu in iz zaprašenih internetnih bukl potegnila tale simpatičen "tutorial", kratek, a učinkovit vodič, ki vam bo obelodalnil najkrajšo pot do vašega prvega emo razreda. Za razumevanje svojih emocionalnih otrok pa morate najprej poznati njihovo himno.
Pomnite! Razumete jih le tako, če se zares lahko postavite v njihovo kožo. Lahko tudi dobesedno.
Kakopak sem priskrbela tudi besedilo, da se boste lažje naučili.
Dear Diary:
Mood: Apathetic.
My life is spiralling downward.
I couldn't get enough money to go to the
Blood Red Romance and Suffocate me dry concert.
It sucks 'cause they play some of my favorite songs
like "Stab My Heart Because I Love You" and
"Rip Apart My Soul" and of course,
"Stabby Rip Stab Stab".
And it doesn't help that I couldn't
get my hair to do that flippy thingy.
Like that guy from that band can do.
Some days, you know...
I'm an emo kid, non-conforming as can be
You'd be non-conforming too if you looked just like me
I have paint on my nails and make-up on my face
I'm almost emo enough to start shaving my legs
'Cause I feel real deep when I'm dressing in drag
I call it freedom of expression,
most just call me a fag
'Cause our dudes look like chicks,
and our chicks look like dykes
'Cause emo is one step below transvestite!
Stop my breathing and slit my throat
I must be emo
I don't jump around when I go to shows
I must be emo
I'm dark, and sensetive with low self-esteem
The way I dress makes every day feel like Halloween
I have no real problems but I like to make believe
I stole my sister's mascara now I'm grounded for a week
Sulking and writing poetry are my hobbies
I can't get through a Hawthorne Heights album without sobbing
Girls keep breaking up with me,
it's never any fun
They say they already have a pussy,
they don't need another one
Stop my breathing and slit my throat
I must be emo
I don't jump around when I go to shows
I must be emo
Dye in my hair and polish on my toes
I must be emo
I play guitar and write suicide notes
I must be emo
My life is just a black abyss,
you know, it's so dark.
And it's suffocating me.
Grabbing ahold of me and tightening its grip,
tighter than a pair of
my little sister's jeans...
which look great on me by the way.
When I get depressed I cut my wrists in every direction
Hearing songs about getting dumped give me an erection
I write in a live journal and wear thick rimmed glasses
I told my friends I bleed black and cry during classes
I'm just a bad, cheap imitation of goth,
You can read me "Catcher in the Rye", and watch me jack off.
I wear skin tight clothes while hating my life,
If I said I like girls, I'd only be half right!
I look like I'm dead and dress like a homo
I must be emo
Screw XBox, I play old school Nintendo
I must be emo
I like to whine and hate my parentals
I must be emo
Me and my friends all look like clones
I must be E-Mo
My parents just don't get me, you know.
They think I'm gay just because they saw me kiss a guy.
Well, a couple guys. But I mean, it's the 2000s.
Can't 2... or 4 dudes make-out with
each other without being gay?
I mean, chicks dig that kind of thing anyways.
I don't know diary,
sometimes I think you're the only one that gets me,
you're my best friend...
I feel like tacos.
Friday, January 12, 2007
En čustven izliv
Ne vem kdaj sem iz cinične male deklice postala happy flegmatik z rahlo preveč (pozitivne) energije.
Zadnje čase mi neki ni v redu, neki mi ne diši in neki mi ne paše. Mogoče se bo slišalo čudno, ampak ... Lajf je kar naenkrat postal preveč »simpl«. Nobenih stresnih situacij, nobenih čudnih izprijenih tipov, nobenih problemov z bankami, nobenih dilem kako zabluziti petkov večer, nobenega zaletavanja in letenja s ceste. Samo še zabava in novi izzivi, še služba je postala nenavadno zabavna in sproščujoča (da ne omenjam raznih bonusov v obliki materialnih dobrin). I don't know. Is it me or what? Tako preveč sproščeno in ravnodušno stanje me navdaja s skrbjo, da se mi bo zdaj zdaj nekaj zgodilo in ta moj srečni milni mehurček se bo razblinil.
Preveč happy za moj emo imidž?
________________________
Epilog: And here goes my happyness down the toilet. Pravkar mi je po tleh našega fensi stanovanja zletela buteljka kabarnejevega suvinjona. Škoda je nepopisna, moja žalost pa zaradi razbite flaše odličnega vina neutolažljiva. Bolnišnično zelene stene našega hodnika sicer izgledajo kot da bi se pri nas vrišil krvavi boj pokriščanjevanja med kiti glavači, a to jim daje prav poseben čar.
PS: Seveda smo vino popivnali z viledo in ga pretočili v vedro. Nič ne sme iti v nič.
Zadnje čase mi neki ni v redu, neki mi ne diši in neki mi ne paše. Mogoče se bo slišalo čudno, ampak ... Lajf je kar naenkrat postal preveč »simpl«. Nobenih stresnih situacij, nobenih čudnih izprijenih tipov, nobenih problemov z bankami, nobenih dilem kako zabluziti petkov večer, nobenega zaletavanja in letenja s ceste. Samo še zabava in novi izzivi, še služba je postala nenavadno zabavna in sproščujoča (da ne omenjam raznih bonusov v obliki materialnih dobrin). I don't know. Is it me or what? Tako preveč sproščeno in ravnodušno stanje me navdaja s skrbjo, da se mi bo zdaj zdaj nekaj zgodilo in ta moj srečni milni mehurček se bo razblinil.
Preveč happy za moj emo imidž?
________________________
Epilog: And here goes my happyness down the toilet. Pravkar mi je po tleh našega fensi stanovanja zletela buteljka kabarnejevega suvinjona. Škoda je nepopisna, moja žalost pa zaradi razbite flaše odličnega vina neutolažljiva. Bolnišnično zelene stene našega hodnika sicer izgledajo kot da bi se pri nas vrišil krvavi boj pokriščanjevanja med kiti glavači, a to jim daje prav poseben čar.
PS: Seveda smo vino popivnali z viledo in ga pretočili v vedro. Nič ne sme iti v nič.
Wednesday, January 10, 2007
ježešt ana
bli bli blu blu bla
jest sem malala roža, roža mamina
on me nene boža, pade batina
(jest pa jeclam)
....
a ne gre tko
jest sem mala roža, roža mamina,
mamica me boža, rada me ima
...
ne, jst mam drugo mamico
jest sem malala roža, roža mamina
on me nene boža, pade batina
(jest pa jeclam)
....
a ne gre tko
jest sem mala roža, roža mamina,
mamica me boža, rada me ima
...
ne, jst mam drugo mamico
Subscribe to:
Posts (Atom)
