You tube my space an I'll googl your yahoo!

Waw, po dolgem času sedim za kompom in imam pred sabo tipkovnico namesto tableta. Pogledam tipkovnico in si oddahnem, črke so še vedno postavljene tako, kot si je zapisal moj nebilobil spomnim (more bilopaprošlo). Odprem program za urejanje besedila, ki me začne nadlegovati z obskurnimi vprašanji.

WTF je zdej to, osladna prijaznost programovja?

V mojih časih niso nič spraševali, ampak si jih samo kontrolsjal oz. file/save as (s)al in to je blo to. Zdaj pa vsa ta vprašanja? Počutim se kot da bi dajala intervju za Sobotno prilogo Dela in to na šestih straneh (heh, right).

Ko nazadnje ugotovim, da ctr+desni gumb miške ne premika besedila gor in dol kaj šele levo ali desno, me ima da bi program najraje kar zdilitala. Trezno dvakrat vdihnem in si rečem: »saj bo šlo«... aaaa neee, spet citiram eno reklamo. Aaa ... get out of my mind.

Ok, to je bilo za uvod. V resnici sem hotela povedati čisto nekaj tretjega. Kar nima veze s tem zgoraj, razn the »wtf« efekta. Boste vidl na koncu!

Nekaj mi namreč ne gre v glavo. Tvitr, kurnk, fejsbuk, majspejs, blog, prazni komentarji, bizarne fotke z zabav ljudi, ki jih poznaš, ampak jih spet ne želiš poznati tako zeeeelo dobro, ali pa video z nepozabni trenutki rojstva prvega sina, ujetih ravno v njegovih prvih milistotinkah življenja na planetu Zemlja, ki ga afkors ponosni oče celo noč montira in objavi na youtubu. »Ampak to je neki najlepšga na svetu, kr se ti lahko zgodi.« Vem, že slišala. Sam, pismo, preveč močno si predstavljam, da bi moji novi sošolci v srednji šoli na jutubu odkrili posnetek kričeče vagine moje mame, videli kos moje plešaste glave, v ozadju pa pusi očeta, ki pade v nezavest. In zakaj sploh vztrajam v tem? Zakaj 25x na dan čekiram, če mam kak nov mail, kwa je kej novga na youtubu, a je na twitterju kej semi interesantnega, a je na Fbju kak nov set preveč eksplicitnih fotk iz pijank, ... Well.. I have no idea. I guess it's a kind of a love-hate relationship. Všeč mi je, da lahko spremljam aktualna dela svojega najljubšega ilustratorjia, da zvem da imajo Franz Ferdinand novo plato in da se z ljudmi, ki jih imam rada zmenim kdaj gremo na pivo. But I don't like this FBUtube space full of shit and it's not that king of a shit that I would approve! Nekateri ljudje ne znajo niti pravilno tvorit enostavnega stavka. Call me webist (you know, just like rasist, but agains people from the web), ampak določenim ljudem, bi resnično prepovedala uporabo interneta.

In zdaj bom šla na Koornk zapisat svoja opažanja o porastu komarske natalitete v moji bližini. Nato bo zaradi ustvarjene povezave med kurnkom in twitterjem ta objava tudi odtvitana, zaradi katere se bo tudi odfejsbukala.

OMFG, WTF!

Vse je v perspektivi

(pogled z leve stranice mizice merda = sRanje)



(pogled cca. 90°c v levo dream= sanje)

Vse je v perspektivi oz. vse je v črki R.

Končno mu je uspelo!!!

Nimam nič pretresljivega ali novega za napisat, pač faks-job-postla relacija. Sem in tja kak eksces, ki ni vreden omembe, da o"socialnem lajfu" oz. ajn-man-ajn-kompjuta razmerju raje ne govorim. Je pa to toliko bolj napeto.

Enivejs tole sem danes ugledala in se skrajno nasmejala. Dejte se še vi. Da, tudi jaz sem v teh dneh malce dobrodelna.

The great escape! TA-da- da.

Baj da vej, zakaj si poznani slovenci izberejo ravno praznične dni za odhod v onstranstvo?

AlwaySimobil

Kje so simobilovci dobili idejo za svoj novi logo?

Šur. Moj račun za mobitel je bil ta mesec samo 15 ojrov in sem izredno ponosna nase. Orto u nulo hudo. FaaaaAAAaaaAAak. Se mi zdi, da sem prvič zdej rekla, no napisala, dotične besede v enem samem stavku. Ja mal čudn se sliš. Tako kot se čudn sliš Džabest od konkurence. Madonca, enim bi zakonsko morali prepovedat izmišljat si take besede. Že vidim, kako bo mladina po ulicah govorila "Majkemi stari, to je džabest", jaz pa si bom tlačila vilico v uč. Ja mam alergijo na te besede.

Mogoče zato ker uporabljam allways s krilci? Ne pa ne, k jih ne. Doooh. :D Madonca sem pa res bedn potrošnik.

*Se že v naprej oprašičujem za vse možne slovnične, tipkarske in ostale življenjske zmote in napake, ki morebiti drastično vplivajo na vaša življenja. Za razlago glej komentarje spodaj. :D

Tisti dnevi v mesecu

No in ker me vsake toliko zapopade en ogaben virus, da moram s svojimi bralci deliti res intimne stvari vas tokrat samo obveščam, da sem pri ginekologu izvedela eno res enkratno vest in eno malo manj enkratno. Do 1.10.2008 bom zopet, že drugič, bodoča študeeeentka! Jupeee, spet radosti prvega letnika in podoživljanja brucovksih dni. Upam, da ne dobim tudi ostalih traparij v paketu. Slaba novica pa je, da imam počitnice samo še slab teden.

Aha, očitno je napočil čas, ko je tudi mene srečala gospa Pamet ali neka njena daljna sorodnica iz žnjtega kolena.

No pa pojdimo k malo manj čustveno razburljivim stvarem k malo bolj narodno zabavnim. V roke sem po dolgem času zopet vzela škarje in platno, platno je bil pravzaprav šeleshamer in kasneje tudi računalo, škarje pa so bile kar škarje in občasno olfič in po dolgem času je bilo po kakem tednu - sem se očitno zelo navdušila nad kolažiranjem. Bilo je veliko zajebancije, pitja in žrtja no, po kakmu litru refoška pa nam je uspelo skupaj spravit en res fajn plakat. Res more bit fajn, če že polizdelki tako krasno izgledajo. :D Iuuuuuiuiiiiuiuiu

Oj, Marička glej ga tička

Reč je že taka, da ne maram delat s tujimi računalniki. Pravzaprav mi je vseeno od koga je računalnik, iritirajo me »čudaške« nastavitve programovja, ki ga uporabljam. Najbolj me sjebe, če me kdo postavi pred fotošop ali frustrator, ki ima
a) odprta vsa možna obstoječa orodja,
b) nima odprtega niti enega orodja (ok, to še preživimo),
c) imate le te razmetane vsepovprek,
d) šortkate ima nastavljene po svoje
... in dé: »Naredi mi kakšno fleši, kjut, šajni ikonco.«

Oprosti srce, ampak najprej si poštimej svoj komp. In ne maram fleši, kjuti, šajni ikonc.

Drugo kar me – bom rekla – preseneča, pa so desktopi nekaterih ljudi. Pred kratkim sem se posedla pred tak desktop ...

... in doživela pravi napad smeha. Nikakor nisem mogla prepričati kazalca, da ne bi švignil proti tretjemu gumbu iz desne v najvišji vrstici tipkovnice. On je danes tudi dežurni krivec za odtekanje informacij v javnost.

Lahko bi se že šli »pokaži mi svoje namizje, pa ti povem kakšne gate nosi tvoja babica« ali kaj podobno neumnega. Zelo zagret oboževalec ognjene lisice, kakopak.

Oprostitute, ampak kako se človek sploh znajde tukaj? Če imam na svojem namizju 10 ikon (and that's alot) se mi zdi, da vlada že zmeda, temu tukaj pa bi lahko samo rekla poizkus za vzpostavitev razmer, ki so vladale ob ustvarjenju vesolja. Uspešen poizkus. Ob gledanju v tole namizje se namreč počutim, kot da bi me posrkala črna luknja.

.

in še ta tiste z laptopi ..

Res nisem verna ...

ampak od kdaj je Velika noč sredi zime?

Poročilo o poteku bložne abstinence

Tale bložna abstinenca ni tako simpl stvar.

No to ni zares poročilo, ampak bolj iskanje razlogov za nesupeh. Razmišljanje naglas.

Edino kar mi je do zdaj uspelo ugotoviti je: Prvo evtanaziranje bloga ni uspelo.
Bomo videli kako bo z drugim.

Počasi, počasi, ampak res počasi, ugotavljam, da mogoče nisem tip človeka, ki bi pri kakšni stvari tako zlahka odnehal. I'm just not a quitter. Obama je recimo quitter, on je nehal kaditi, on se je nehal zakajat, on je baje prenehal tudi s pitjem. Da je tudi nehal blogati pa zelo dvomim!!!

Verjeli ali ne, jaz nisem Obama, niti zares nisem nikoli nehala kaditi, no pa tudi začela nisem zares, prav tako nisem nikoli nehala piti, čeprav poizkušam vsak dan. Z bloganjem bi z veseljem prenehala, pa ne morem!! Zakaj? Eh cel kup nesmiselnih vprašanj brez smiselnih odgovorov.

Poslala sem mail "future_me" v prihodnost. Upam, da bom do takrat našla odgovore na vprašanja, moč in razloge in bom mogoče kdaj zares prenehala. Blogat!

Društvo anonimnih blogerjev se sedaj dere v en glas: "Sorry, Betty, tako enostavno to žal ne gre." I know! I know. I know!!!

PS: Če to izpade kot klic na pomoč, potem to tudi je. Iščejo se sorodne duše, ki bi mi pomagale prenehati s tem nesmiselnim samodestruktivnim početjem.

Teleport

Vse dam, vse dam, če ga kdo ta trenutek izumi.

Vse najboljše

Lego in hvala za najboljše igrače, ever. Še celo Gugl je danes prazničen.

Nove bukle

Srečna sem.

Končno mi je uspelo prisopihati iz velikopotezno zastavljenega šopinga in to z vrečko. Dragi moji, to je svojevrsten napredek, saj takšni podvigi ponavadi rezultirajo v povsem apatično opazovanje grdih in/ali prevelikih stvari na polici, žalostnega pogleda in praznih rok.

Naj vam torej ponosno predstavim svoj šoping izplen.
Prva lepotica z leve: V for Vendetta (mnogi jo poznate bolj po sodobni različici migajočih slikc).
Sredinske rdeče črne všečne kombinacije nisem kupila le zaradi te kjut režeče naslovke, ampak predvsem ker je njen avotr Izar Lunaček en zelo talentiran, rahlo bizaren stripar in slovenski strip je treba tudi finančno podpreti. Naslov: Miniji, cena: sitnih 13,86 €.
Če ne bi kupila še zadnje ta desne Adobove knjige za fucking 60 €, bi verjetno kupila še kakšne Minije.

Nazadnje, ko je moja roka pustošila po policah ljubljanskega konzorcija sem naletela na Lunačkov Oklepaj - Metuljeve sanje. Lahko rečem samo to, da sem knjigo med branjem samo enkrat spustila iz rok, pa še to, ko sem se na poti na WC butnila v zaprta vrata. Res neverjetna bizarka.

Pravkar sem za sekundo in dvajset stotink pomislila, da mene mogoče ne bi smeli spustiti samo v Konzorcij in s plačilno kartico v žepu. Kruh je dražji. Sicer pa, odkar ga pečemo doma... ga sam še več požremo.

R.I.P MARKO

Po dolgotrajni bolezni je umrl naš največji pisatelj in publicist ter kralj levih okrasnih prilastkov - MARKO ZORKO.

Naj mu bo gruda mehka in naj ima internet v nebesih (oz. kjerkoli že je) - da nam bo od tam poslal kakšno sočno prebavljivo čtivo.

Kdo me zajebava???

Za mano je naporen teden.
Najprej me je gmail zajebaval in mi hotel naložiti mojega ofišl inboxa, med tem ko mi je betmenskega brez kakršnih koli problemov. Po kakšnem tednu pizdenja, jamranja, razbijanja glave ob mizo in drugega neučinkovitega trmuljenja, spraševanju komu naj se pritožim in koga naj tožim, spet dela normalno. Kr neki.

Zdaj pa je moj inbox poln mailov z vsebino, da nekateri ne morejo komentirati na mojem blogu. Do zdaj nisem imela pojma zakaj, potem pa sem ugotovila, da imajo ti reveži eno skupno točko. Vsi uporabljajo Maca. Evo, zaključek je kot na dlani. Moj blog je Mac hater.
I wonder why?

Mogoče bi pa morali Maca uporabljati za kakšne druge, bolj priročne stvari.


When I'm sick I'm evil(er). :)

A je z mano kaj narobe?

Včeraj sem med prvimi zapustila praznično nalivanje z alkoholom in basanje s hrano in šla domov. Danes se ne ubadam z neumnimi vprašanji, koliko dobrega vinca sem pognala v nič. Pravzaprav mi je rahlo vseeeno, ampak ta moja apatija me malce straši!!

Tako se danes v brezmačkastem jutru ubadam z drugimi čudnaškimi vprašanji, ki niso nič bolj neplodni kot prvi. Kaj zdaj to pomeni? Sem morebiti zbolela? Sem postala imuna na alkohol? So me take stvari začele dolgočasiti? Mi je šel morebiti band, ki je igral same iste komade, na živce? Sem bila premalo pijana in se zatorej nisem prepustila "filingu"???

Edini smiselen odgovor, ki se mi poraja ob vseh teh nesmiselnih vprašanjih je, da imam vejretno probleme z alkoholom - ne paše mi več!

Ah, whateva. Važno, da sem se po dolgem času naspala.

Ali se bloganje (iz)plača?

Lahko. Če blogaš med delovnim časom.

Kdo bo zradiral Glasnega Zvonka?

Napeta internetna kriminalna risana serija - Kdo bo koga zradiral?
Sedaj nestrpno pričakujemo kateri junak bo zradiral Glasnega Zvonka. Katere super moči bo uporabil? Ali pa bo mogoče Glasni Zvonko zmagal v tem obskurnem neresničnem šovu???

Tole sem sicer nameravala objaviti enkrat čez pol leta, ko bi bilo že malce več materiala, ampak glede na to, da sem zelo labilna oseba, takšne stvari težko zadržim zase.

In še ena zelo (ne) pomembna podrobnost. Od zdaj naprej jem kebab (prej ga očitno nisem). Dinozavru in Nortzu se imamo zahvaliti, da sta me navlekla na ta zdravi polnomastni obrok.

Pol se pa ženske sprašujejo od kje jim celulit. Evo - če bi jedle kebab pa horsa, se vam take bizarnosti ne bi dogajale!!! ;)) Khm... zaradi te izjave tvegam, da postanem najbolj osovraženo bitje na zemlji med slovensko govorečo populacijo. Še dobro, da nas je tako malo.

Razlaga za mojo današanjo čudaškost: Od včeraj trpim overdose kulturnega dogajanja v kotlini in mi mal dogaja. Poleg tega pa ugotavljam, da mi spanec po vsej verjetnosti škoduje. Več spim, bolj sem zjutraj zalimana. Šment.

Vladimir Vodušek za rešetkami!

Hi hi. Danes sem se blazno narežala ob izjavi najljubšega novinarja vlade Vlada.

"Menim, da sem razkril slovenski Watergate!"

Ta izjava bi lahko pravgotovo konkurirala boljšim izjavam za rubriko Kamen leta. Brez zamere Vlado, toda menim, da si ti odrkil kvečjemu kakšne stare gate (in s tem ne mislim Zvezdnih vrat).

Počasi se bo treba navaditi na rešetke Vlado. Za nezakonito snemanje je žal predpisana kazen zapor od enega do dveh let. In tam se hitro navadiš tudi na druge trde stvari, ne samo na rešetke in pendreke.

Vir slike in navdih.

Prisežem..

... da nisem na Hrvaškem metala kamenja v Slovence. Čeprav me včasih ma, da bi komu res kak kamen vrgla direkt v glavo. Džizs.

PS. Pa sploh nisem bila na Hrvaškem. Je bila pa moja sestra.

Ljudje s(m)o čudni

Vztrajajo, da želijo slišati resnico. Ko jo slišijo so pa užaljeni.

Za ene bi bilo bistveno lažje, če bi enostavno živeli v laži! ;)