If you can't beat them, eat them!

Opažam, da zadnje čase precej postam. Nekje sem zasledila, da moraš postat takrat, ko imaš kaj za povedat. No, to v mojem primeru skorajda ni mogoče. Jaz imam skooooz kaj za povedat. A lot! And by a lot I mean a looooooooooooooot! Lahko ste veseli, da ne postam vsakih petnajst minut. Tokrat si bom celo naredila uslugo in bom bolj kratka.

Danes sem šla malce bolj zgodaj iz službe, ker sem imela ob 18h baletne. Pogosto delam ravno do 17.55 ure in sem že ene parkrat zamudila, zaradi česar bi bil vsakdo jezen. Za čeri on d top, pa sem zadnjič manjkala, ker sem morala ohranjati pristne sestrske stike s školjko ter s ploščicami v kopalnici. Jebelacesta, sem neresna! Tako sem imela čas, da se ustavim v rodni hiši, kjer me je v škatli, ki oddaje mikrovalove, čakalo malo presenečenje.

Tenstan krumpir (which i like) in pohan pšanc (which i like too).

Se tudi vam zdi, da je s to sliko nekaj narobe???

Med ubadanjem pri katerem bedru naj sprožim postopek prehranjevanja se mi je zazdelo, da
a) nekdo misli, da vsekakor potrebujem vsaj še dve nogi. Klinc, ena je dovolj, ne vem kaj naj počnem s tretjo.
b) da me je potrebno malce na silo porediti. Sama sicer ne bi imela nič proti, če se mi okoli seskov nabere kak centimeter sala (umetne joške so ipak predrage), toda pred kopalno sezono si pa res ne smem vzgojiti mišelinke okoli pasu.
c) je kosilo pripravljeno za mojo namišljeno zlobno dvojčico. A ta teorija pade, ker se namišljene osebe najverjetneje prehranjujejo z namišljeno hrano.
d) neka dobra duša meni, da ne znam več kuhat in mi je pripravila kosilo za cel teden. Boga Betty je verjetno imela lobotomijo in je pozabila kako se ocvrejo jajca.

Karkoli že, spet se neki kurčim. A bilo je delišes in pojedla sem približno eno polovico tega.

Moj novi moto: If you can't beat them, eat them!