Umazane misli, kos lesa in svinec

Heh. Tale naslov se sliši perfektno za poimenovanje mojega filmskega prvenca z veliko mesarkega klanja in akcije, ki ga bom posnela skupaj s Kvintinom. Aham.

Zadnjič sem se za potrebe extremnega makeoverja svojega brloga namenila v novi Bauhausov drive-in (moja najljubša trgovina pri nas), izbirat drag lustr za na strop, poceni zavese in še cenejše karnise.

Med zvedavim stikanjem po natrpanih policah založenih s kramo, ki bi jo z veseljem imela doma v garaži, četudi je zares ne rabim, sem naletela na zabojček s tistimi širokimi mizarskimi štirioglatimi svinčniki.

Iz zabojčka sem najprej vzela enega, rekoč "Jaz bi to imela.", potem sem ga potežkala in ugotovila kako prijeten filing je, ko držiš en tak gigantski svinčnik v roki in se retorično nagovorila ali ga tudi res rabim. Zatem me je spreletela misel , kako prekleto noro bi šele bilo z njim čečkati po velikem šeleshamerju in puščati za sabo mastne sledi odločne in trdne roke.

Tako zatopljena v rahlo bizarne misli stojim pred zabojčkom, dokler se ne zavem, da me ljudje opazujejo. Z nenavadnim občutkom krivde, kot da bi se mi po mislih sprehajale res najgrše in najbolj umazane packarije, spustim mizarski svinčnik nazaj v zabojček in se namenim proti oddelku s karnisami in zavesami.

Nekaj časa še razmišljam, pišuka, a je kaj narobe, če si punca želi tak velik svinčnik... toda naslednji trenutek se zatopim v zbiranje pravega odtenka železja, ki bo nekoč domovalo v moji bodoči pisarni/kino dvorani/spalnici in pozabim na pritlehne misli. It's just a pice of wood and lead, for Christ's sake. No biggy.

Danes pa najdem tole!!!

OMFG. Še en sajkič. In on jih zbira!!!! In koliko jih ima!!!! (In enka na tipkovnici se mi je zataknila!!! Zato toliko klicajev!!!!)

Sedaj mi vir neizmerne zabave predstavljajo vse te nenavadne oblike in pester izborom poimenovanj teh pisal. Uncle Sam?, Indian? Verjetno bi sedaj bilo bolj politično korektno in primerno Native American?