Profesor"Dobra stran padalstva je da, če kakšno reč zajebeš, imaš do konca življenja čas, da jo popraviš."
Besede mi je takorekoč pobral z jezika in res se ne bi mogla bolj strinjat z njim.
Moj 239 skokec po vrsti je bil eden boljših. V zraku je vse potekalo tako kot mora, vsak je naredil natančno tisto kar smo se zmenili, zelo pomemben eyecontact je bil končno prisoten, v luftu je bila prava mešanica potrebnih sestavin in voila ... to je to ... skok nam je res super uspel. Ponosni smo sami nase.
Edino kar malce pokvari razpoloženje je trd pristanek in posledično neskakanje in gledanje v luft.
Res je bedno, če ždiš na letališču in ne smeš skakt. Sicer sem se tolažila z dvema mrzlima pločevinkama polnjenima z laško brozgo pritisnjenima ob bolečo točko, a kaj ko od tajkunizacije dalje ne znajo več delat spodobnega piva.
PS: Zvočnike pa le dajte potiho!
12 comments:
čuješ, tak je to če v vetrovnem in turbulentnem vremenu pristajaš z zategnjeno kupolo...
hm,.. ugibam..unuch? čuješ, pa saj ni bla zategnjena, ne. morm pogledat, če se na kakem posnetku vidi, kak je blo.
auch.
zakaj pa temle ne hrumi tolk?
p.s. me veseli, da se kdo deli moje mnenje o laskem unionu ...
as hroma ?
če rit boli reč, da te je en res orng prefuku, pa bo:)
drgač pa 239...toj pa že kr orng cifra. thumbs up
239!? u fak! piva sta pa itak obadva zanič :)
aja glede pera maš pa prov. me mal mika emigracija na češko. AH KAKO ČUDOVITA DEŽELA PEROV:
sv3der: zato, ker majo sponzorja. Mi ga pač nimamo :D
glede mnenja o laškem unionu smo si pa precej enotni. :D
oragitan: skoraj
teoo: rit me ne boli. samo noga je mal utrpela poškodb. drgač pa 239 ni tako bajno visoka cifra, mogoče se sam sliši tako.
jota in ora gutan: ja jaz zadnje čase pijem samo še staropramen pa bernarda, če se le da. in tudi hodim samo tja, kjer jih točijo.
ah betka vedno sem pravil da si dekle sofisticiranega okusa. aplvavdiram.
o hvala. in seveda to drži kot pribito :D
Velja se zgledovati po nekaterih naših prednikih, ki so dobro vedeli, zakaj "umazanim vojnam" navkljub emigrirati ravno v Arhentino.
Mater, nikoli ne bom razumel kako vas ni strah, ko padate proti tlem kot kakšni kamni s hitrostjo, ki ne pusti dihat. Mene zmrazi že ob sami misli na to.... Brrrrrr....
Post a Comment