Nebeško

Jej. Včerajšnji preklensko vroči dela prosti dan smo izkoristili za počitek svojih možganskih celic in odpeljali svoja pregreta telesca na Bovški veterc. Bilo je krasno. Kratki rokavi, kratke hlače in 4.000 metrov nadmorske višine. Malce smo se zajebavali, srečali stare prijatelje, spoznali nekaj novih ljudi, leteli na hrbtu in se preganjali po nebu, kot kakšni mladi gorski orliči. Bilo je nebeško! Žal ne obstaja nobena dokumentacija posneta na filmski trak, tako da bo malokdo verjel v našo vsesplošno superiornost na nebu in na zemlji :))

Jebiga, pravijo If it's not on tape, it didn't happen.

Prejšnji vikend smo v Novem mestu imeli tekmo v 4-wayu in nam je že po prvem skoku crknila neka reč na kameri, zaradi katere nismo mogli DL-jati posnetkov na računalnik, ampak samo na neko staro zaprašeno televizijo še iz Titotovih časov. No tekma je bila super, četudi smo tretje mesto zgrešili za 1 piko!!! OOuuu kakšna beda! Tale inflacija in nenormalne podražitve bencina so prizadele tudi nas reveže. Tako, da zdaj je en trening skok dražji še za ene 5 eur glede na lansko poletje. Evo, ne vem, če se je še katera reč tako podražala, kot padalski skoki. Še kruh ne!!!!No, ampak se nismo preveč sekirali, ker smo se res odlično odrezali, kljub ene petim kamera bustom*.

Enkrat je bil še celo ful žur, ko se nam je podrl exit iz avijona in smo leteli proti zemlji, kot kakšni štirje debilni čevapčiči in ob tem še uživali. Ja tudi, če zajebeš moraš uživat. Pika.


Večino teh rotacij smo sploh prvič izvajali v zraku in lejte kako fajn nam je uspelo. ;)


* kamera bust je, če ni na kameri vidno, da je ekipa naredila predviden tekmovalni lik.

You know you're a skydiver when...

You try to convince the flight attendant on a commercial flight that you really! would be much more comfortable sitting on the floor.

Threesome fotk iz Slovenskih Konjic. Ko ne skačem mi je na letališču lahko izredno dolgčas in takrat za zabavo zasledujem padalce na pristankih. Borut se je odločil, da me bo malce presenetil in mi nepričakovano zapoziral ter mi tako malce popestril relativno neadrenalinski dan. Še dobro, da so se moji refleksi, v nasprotju s sicerajšno prakso, tokrat presenetljivo hitro odzvali, ker tole je bilo res too close.

I'm a creep, I'm a weirdo ...

what the hell am I doing here, I don't belong here. I don't care if it hurts.

"Dobra stran padalstva je da, če kakšno reč zajebeš, imaš do konca življenja čas, da jo popraviš."

Profesor

Besede mi je takorekoč pobral z jezika in res se ne bi mogla bolj strinjat z njim.

Moj 239 skokec po vrsti je bil eden boljših. V zraku je vse potekalo tako kot mora, vsak je naredil natančno tisto kar smo se zmenili, zelo pomemben eyecontact je bil končno prisoten, v luftu je bila prava mešanica potrebnih sestavin in voila ... to je to ... skok nam je res super uspel. Ponosni smo sami nase.


Edino kar malce pokvari razpoloženje je trd pristanek in posledično neskakanje in gledanje v luft.

Res je bedno, če ždiš na letališču in ne smeš skakt. Sicer sem se tolažila z dvema mrzlima pločevinkama polnjenima z laško brozgo pritisnjenima ob bolečo točko, a kaj ko od tajkunizacije dalje ne znajo več delat spodobnega piva.

PS: Zvočnike pa le dajte potiho!

Zvočnike potiho!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!111

Glede na trenutne razmere, si marsikdo niti pomisliti ni upal, da bo napočil trenutek neopisljive in še manj izmerljive radosti, ko bo nad slovenskim nebom radostno zaropotala močna mašina in odvrgla padalce 3.500 metrov nad zemljo. Vendar se je. Aviofun Velenje je nabavil Pilatusa PC-6 - Porterja. In preden vprašate: ne to ni tisti Pilatus iz katerega se je iztrelil pripadnik Slovenske vojske.

In prav tako osladno kakor se bere prejšnji odstavek, tako osladno smo včeraj pokali od veselja in sreče na Slovenskem Kohoškem. Letošnji prvi skoki, v malce modificirani zasedbi - pridružila se nam je še ena padalka - so bili nadpovprečno dobri. Se vidi, da smo ženske bolj gibčne in talentirane za (ta) šport. ;)

Je pa res, da me danes salamensko zabada v križu, tudi vrat ni sposoben 100% opravljati svoje funkcije, da o novih mišicah, ki sem jih odkrila na svojem telesu niti ne govorim. I guess I'M getting old bitch!! Ah, kje... sam padalo bo treba malce bolj na mehko zlagat. ;)



In še closeup!

The most stupid questions about skydiving

Že od začetka moje padalske »kariere« me je veliko znancev, prijateljev ali zgolj naključnih mimoidočih, ko je beseda nanesla na padlstvo in skoke, vprašalo kako neki zgleda skok v tandemu. Na začetku sem jim z evforično navdušenostjo dvajsetinšenekaj letnega otroka razlagala vse podrobnosti, od 15 minutne priprave, odskoka, vezi, vse detalje padala in zlaganje, kako je fino, če te zravn še kdo prime za rokco ali pa ko skočiš v sončni zahod in je zgoraj sonce, spodaj pa je že tema, itd. No stopetinštiridesta razlagala je bila malce manj evforična, dvestopetdesetič pa sem skrajšala na »Probaj in boš videl!«.

Tekom vseh teh pogovarjanj, pregovarjanj, zanimanj, vprašanj so ven pogosto padle kakšne nadvse bizarne predstave nekaterih ljudi o padalstvu in izredno smešna, meni precej absurdna vprašanja o stvareh, ki se mi zdijo res butaste. Seveda, če upoštevamo dejstvo, da je človek misleče bitje in there fore sem in tja uporablja tudi logiko. But noooo!!! Ampak dobro, glede na to, da sem potrpežljiva, skrajno prijazna in uslužna deklica sem se tudi pri najbolj debilnih potrudila razložit bistroumni nesmisel in med tem dobivala napade smeha.

Q: Ali lahko v prostem padu dihaš?
A: Ne, ne moreš, jaz diham na škrge. Itak, you freak! Skozi usta malce težje, skozi nos pa malce lažje. Sama raje uporabljam zaprto čelado z vezirjem in se tako ognem nepotrebnim srečanjem z letečimi supergami pa tudi malce bolj močnejši sunek zraka v obraz enostavno izgine. Res pa še nisem videla človeka, ki bi pristajal s plinsko masko na obrazu. Saj so, ampak so zelo zelo zelo redki.

Q: Ali pri tandemu dobim svoje padalo?
A: Ključna beseda, ki se pojavi v tem vprašanju je tandem. Tandem. Tandem. Huh... težka, nedojemljiva beseda, poglejmo v SSKJ kaj neki pomeni beseda tandem.
Logično, da ne! Ne vem zakaj bi se potem sploh imenoval tandem, če fura vsak svojga, ne? Are you stupid or what?

Q: Ali lahko skočim s tabo v tandemu?
A: Yeah sure. Te bom držala za rokco, pa bomo skočili. Am .. Neeeee!!! Prvo kot prvo dvomim, da bi lahko na svojih bornih 50 kg oprtala 150 kilskega mastadonta. Kot drugo, za metanje ljudi iz avijona rabiš tandemaško licenco – izpit, mišice predvsem pa veliko izkušenj. Tandemaši uporabljajo tudi specializirano padalo za tandeme, ki je precej večje od mojega nekajgramskega nahrbtnička.

Q: Ali moram imeti kakšne izkušnje?
A: Pri skoku v tandemu ne, je pa zaželjeno da si baba in imaš čim večje joške. Tandem majster ti pred poletom pove nekaj nasvetov glede drže in kako bo potekal cel skok in .. to je to! Potem tandem majster vodi skok vse od odskoka, do obnašanja v prostem padu, odpiranje in do pristanka. Vmes pa, če res dobr zgledaš ti dovolijo, da se tudi sama malce poigraš s padalom.

Q: Kako? A potem mu (tandem majstru) visim na hrbtu ?
A: Ne, to ni doggie style! Na trebuhu, tako kot novorojenček v tisti culi na dojkah svoje mamice. ;)

Q: Zadnjič sem v Bohinju videl tandema in sem razmišljal ali bi šel skočit. A vi tudi v Bohinju kdaj skačete??
A: Srce, tisto niso padalci, ampak so jadralci. Precej različna stvar, čeprav oboji uporabljamo neko veliko rjuho za letanje in pristajanje. Jadralci se spustijo s kakšnega večjega kucla, potem pa po hirbih lovijo termiko s pomočjo katere se dvignejo v višave oz. to poizkušajo. Padalci smo preleni, da bi se ukvarjal s tem, zato raje skočimo iz avijona nad letališčem, občasno tudi kam izven letališča, uživamo nekaj sekund prostega pada, rjuho pa uporabljamo zgolj za pristajanje in delanje vtisa na gledalce. Več ali manj.

Q: Uporabljate torej jadralci in padalci ista padala?
A: Pravgotovo... ne! So zelo različna, predvsem zaradi različne namembnosti, uporabe in predvsem ker gre za precej različen princip. Oni hočjo gor, mi hočmo dol.

Yes. People are stupid!

Skok brez padala ali skrajno izzivanje sreče?

Človek je spil red bull, huh eni reklame jemljejo preveč dobesedno ter skočil iz avijona zgolj v štumfih in kratkih hlačah.
Je to izzivanje sreče, življenje na skrajnem robu ali samo debilizem na kvadrat?



Pa ima norca svuda. No človek vsaj ve, da ima prijatelje na katere se res lahko zanese. Ddddddd.

PS: Teoo, ej če ti skočiš te ujamem. Ziher. ;)) Pa ne brskaj mi po draftih ;))

Ne maram se vozit z avijoni

Evo me. I'm back. Trenutno še zelo hudo obolevam zaradi krutega časovnega zamika, ki mi ne pusti spati ob primernih urah, pravzaprav mi sploh ne pusti spati in zato med valjanjem po postelji obujam spomine in se delam, da sem še vedno na toplejšem koncu sveta. Zatiskanje oči včasih tudi pomaga, ampak samo na kratki rok, zato že delam načrte kako čim prej pobegniti nazaj ali pa kam drugam, kam pa sploh ni tako zelo pomembno. I was thinking ... California is not that bad. Well maybe next time. ;))

Kolikor sem prej prezirala Ameriko (po ključu Amerika = politika = kruti kapitalizem = Bush = vojna = debilizem), mi je sedaj toliko bolj všeč (Amerika = velika država = veliko priložnosti = veliki avti = veliki avijoni = veliko skokov = jaz ne imeti komplekse) in Florida sploh ni tako slab kraj za preživet stara leta in penzijo. Vse na dohvat ruke - no nuge, klima je znosna in ljudje so pravzaprav veliko bolj prijazni kot doma. Well... ali pa samo španščina zveni tako prijazno, v resnici pa so me pošiljali v božjo mater. I will never know.

Edino kar mi od vsega tega izleta ni bilo najbolj povšeči je migracija čez Atlantik in nje posledice. Pravzaprav sem najbolj bentila nad nehumanimi razmerami letalskih prevoznikov. A veste, da vas pri Lufthansi med devet oz. osem urnim letom nazajgrede, hranijo na dve uri?? Potem pa še stevardese vsake pol ure nosijo osvežilne napitke in med drugim celo zastonj alkohol??? In jaz sem mislila, da bom lahko v miru prespala tisti dolgočasni film na tvju? No Wai!!

Razmišljam, da bi šefom na LH poslala predlog, naj razmislijo, da bi hrano na letalih v prihodnje postregli kar intravenozno, tako da se utrujenim potnikom ne bi bilo treba prebujati na dve uri samo zaradi hranjenja. Hecam se. Lufthansa je v primerjavi z ostalimi letalskimi prevozniki hotel s petimi zvezdicami. Celo stevardese so bolj prijazne in luštne od unih starih tečnih babnic pri United airlnes, ki ti niti nog nočejo zmasirati.

Enivejs.. ne glede na to, da smo od vseh slovencev, ki so v preteklem mesecu migrirali čez Atlantik imeli najbolj zajebano povezavo: Trst - Munchen - Washington - Orlando, nam k sreči ni uspelo zamuditi nobenega leta, tudi leta nam niso nobenega skenslali zaradi snežnih metežev, prav tako nas niso poslali v Texas ali nam zgubili prtljage. Je pa res, da sem zato morala na vsaki jebeni carini večkrat pokazat ruzak z dvema čeladama, kvihtami in še nekaterimi padalskimi rečmi, ne vem komu se imam zahvaliti, da me ob vsej tej čudni opremi, ki sem jo tovorila s seboj niso tudi rektalno pregledali. Sem pa pridno dala prsten odtise in uč na ogled. And ... Yes I felt like a criminal. Da ne omenjam večurnega čakanja na osebni pregled in pregled ročne prtljage, za kar je fino, da ne prideš na letališče samo eno uro prej, ker se zna zgoditi, da bo avijon odšel brez tebe, ker ti 15 minut pregledujejo pas in čevlje!! Sirijsli. A je že kdo skril bombo v zaponko na pasu?? Res ne maram te procedure za poletanje in ne maram se vozit z avijonom, razn če se iz njega ne skače. Vlak je mnogo bolj humano prevozno sredstvo. Ampak z vlakom težko prideš do Amerike, ane?

Drgač smo se mel pa zelo fino. Zelo. Celo tudi takrat, ko so modro nebo prekrile bele ovčice zaradi katerih so nam odpovedali enosmerno vozovnico na 4.100 metrov. No, takrat smo počeli druge neumnosti, kot naprimer:

Se učili sadjarske obrti.

I drove my Chevy to the levee. No Chevy ni bil moj, je bil rentan s strani Mihata M. Mi smo mel pa "malega" Dodgea, katerega gumice vidite za Chevyem.

Kluči od rentanga Dodgea - tisti rdeči gumb ma močno karmo . What is it for???

Po treh urah, ko je kazalo, da je ta dan s skakanjem zaključeno smo izgledali nekako tako zgubljeni, žalostni in s samomorilskimi težnjami - izzivanje aligatorjev v bližnji reki.

Vendar smo kmalu prišli k pameti in si raje naročili Buda ali dva ali tri... kdo bi štel.

In to je to .. priti mač. ;)

Nov padalski rekord!!!

V pakiranju padalskih rekvizitov!!

Sem sredi izredno zapletene zagonetke. Kako v en mali kufer in en ruzak spakirati cunje za cca. 2 tedna, obutev, kombinezon čelado, uteži (cca. 3,5 kg) in poleg vsega še padalo. Ne vem kaj sem prej mislila, ampak za ta moj kup bi prej rabila selitveni kombi, ne pa svoja boga pleča. Vsekakor pa se pripravljam, da bom v kratkem postavila rekord v pakiranju največjega kupa stvari v najmanjši kufer na svetu. Sliši se ... nemogoče, ne??

Enivejs. Trenutno je najbolj vroča padalska tema - poleg našega odhoda v Jameriko - je nek drug rekord. Ne tako pomemben kot moj, ampak vseeno vreden kratke omembe. Rekord, ki ga je pred kratkim postavil brazilski padalec Luigi Cani. Pristal je z najmanjšim in najhitrejšim padalom v zgodovini. Padalo s katerim je pristal je veliko približno toliko kot malce vežji robec, torej 37 square foot-ov. Za primerjavo moje padalo, ki je tudi precej majhno je veliko 120 sqf in se mi že zdi, da se vozim z raketo, tako da tole je res fakin fast!

Posnetek pristanka si lahko ogledate v temle videu. Enjoy.

Now wish me blue sky. ;)

We need a real bush in the White House

S četrtkovimi strankarskimi volitvami v ameriški zvezni državi Iowi se je začel boj za prestižni stolček v Beli Hiši.

Priznam, da že kakšni dve leti, ali pa vsaj od kar sta Hilary in Obama napovedala svoj vstop v tekmo, prav nestrpno pričakujem ta dogodek. Kuhinja okoli ameriških volitev mi je namreč od nekdaj predstavljala vir zabave, neke vrste stand-up comedy show, kjer se odvrti cela vrsta bolanosti, zrežiranih skečev in srditi boj na nož, vse za ceno zmage na volitvah.

Glavne teme ob katerih se bodo lomila kopija so zopet zravje, sociala, šolstvo in seveda nepogrešljivi Irak. Kandidati so dojeli, da imamo ljudje poln kurac (pardon my french) Busha in vojne v Iraku – dooolgoo so rabili – zato so več ali manj vsi proti vojni. Vojna je kak. Tudi američani so si končno priznali, da je Bush zajebal in so že pošteno siti te neskončne morije, saj gre preveč njihovega denarja za igračkanje z orožjem, ki ne bo obrodilo nič dobrega.

Enivejs. Kdorkoli bo že zmagal, al bo to baba al zamorc, za nas bo pretty mač the same. Ne smemo pozabiti, da so predvolilne obljuble samo vaba za volilne glasove in vprašanje ali bo Amerika z novim predsednikom kaj spremenila svojo zunanjo politiko in svoja stališča do t.i. malopridnih držav.

Nedvomno pa se volitev najbolj veselijo tisti, ki bodo ob njih še kaj malega zaslužili. Prodajalcem majic majic, našitkov in bejzbolskih kap z motivom najljubšega kandidata ali pa antimotiv osovraženega kandidata bo zagotovo kaj pricingljalo na račun. Spomnimo se naših volitev, ko so privrženci poraženčevega tabora nosili strupeno zelene majčke z obrisom Lojzeta. Beda. Brez veze. Brez domišljije. In brez kakšnega posebnega truda. S studom sem se spraševala kdo hudiča, bi to oblekel. In potem se nekateri ljudje čudijo, da je pušnil na volitvah. Lepo Vas prosim, tako brez okusa pa slovenci tudi nismo. Američani imajo za spremembo malce več smisla za humor (ne morem verjeti, da sem to res napisala), če ne drugega pa morajo biti vsekakor bolj raznoliki in izvirni, kajti na trgu je veliko takih, ki bi radi primaknili svoj piskrček.

Če bi bile danes volitve in bi šteli največ različnih motivov na majicah, bi po raznolikosti s prepričljivo večino zmagala Hillary. Njej so proizvajalci in oblikovalci namenili največ pozornosti. Tako za, kot proti. Ob tem pa človek ne more mimo velikega vprašanja, kako bomo v primeru, da na volitvah zmaga Hillary, klicali Billa? First lady ni ravno primeren izraz za predsedničinega moža. Dasiravno je kar nekaj ljudi mnenja, da je za tistega moža, ki ženi pusti da doma nosi hlače, ravno Frist Lady najbolj primeren izraz.

Nekaj pro Hillary dizajnov za majice:

Nekaj con Hillary primerkov:


My Best Of:

In kaj si o vsem tem misli Kondi?

Recept tete Betke za zdravljenje postsilvesterskega mačka

Potrebne sestavine:

• sonce zgoraj


• morje spodaj


• Turbolet L 410


• 5000 metrov nad morjem


• 1 minuta in 25 sekund čistega prostega pada

Po dveh skokih je bilo treba želodček peljat še za nekaj časa počivat na sončno jaso. Izlet na 5 tisoč metrov ipak naredi svoje. No, ni bil kriv samo izlet, ampak bolj posledice prejšnjega večera.

Učimo se swoopat

Zadnjič sem obljubila, da bom prilimala kak zanimiv filmček z atraktivnimi posnetki pristankov oz. swoopov, zato sem včerja cel dan skakala kamermanov v objektiv, da bi priskbrela kak kul material. V tem nisem bila ravno najboj uspešna, vendar je spodnji posnetek vsaj približek temu in če ne drugega, smo lahko veseli, da sem pristala lepo na noge in ne na rit, niti si nisem odrgnila nobenega kolena. Wauuu .. napredek. Radujmo se!!


(Svaka čast tistemu, ki razume to čeblanje.)

No pa, da ne boste rekli, da kažem samo svoje jalove poizkuse (roko na srce, to ni bil niti poizkus). Vam prilagam še en carski filmčk swoopanja na vodo. Evo tkole bomo pa tudi mi drug let skakal. Uživajte in srečno novo let. Jutri pa mogoče kak posnetek prvega mlatenja slame v luftu v letu 2008. Mogoče!

Good Times - obujamo spomine

Tale filmček je zahtevno publiko in žirijo najbolj zrajcal na Flyfestu. Jaz pa sem žulila juice (brez vodke, opa - jest pridna) in obujala spomine na poletne "good times" v Bovcu.
Hvala Špindler.

Fotofest - izbor za naj fotko v prostem padu

Letos v okviru 4. Flyfesta - padalskega filmskega festivala vzporedno prvič poteka tudi Fotofest - izbor za najboljšo fotografijo v prostem padu. Tole je izkupiček letošnjih tekmovalnih fotk. Na našem padalskem portalu lahko (prijavljeni) obiskovalci glasujejo za svoje estetske favorite.

Še dobro, da se ocenjuje samo videno in ne tudi domišljija in izvirnost pri poimenovanju le te. ;)
Sem vkup zbrala fotke iz tekmovalnega programa, sedaj pa prosim koga naj mi dostavi kak robček, da si obrišem slino.

1. Peter Anžur, Exit

2. Zoran Bistrički, Lovec na ptiče

3. Vid Osredkar, Maja

4. Darko Tupek, Kamera

5. Tomaž Unuk, FF Big Way 6. Matej Saksida, 8-way RW

It's ofišl now

V tejle konzervi smo rezervirali 50 ur nore zabave in napornega dela. Dve uri samo zame, ker sem mazohist po naravi in se rada trpinčim ter v tem še uživam. ;)

Upam, da mi sedaj ne bo treba menjat pasuša zaradi teh biometričnih stvari. Pravzaprav mi je za to povsem vseeno, bolj me skrbi tale objava o najbolj neumnih zakonih, ki jo je

na internetni strani objavil britanski Telegraph. Pozoren bralec bo isto povezavo zasledil tudi v spodnjem postu. :)

Torej. Kaj je narobe s samskostjo in zakaj ranvo nedelja? In zakaj ravno ženske? No, ne bom spraševala neumnosti, utemeljenega odgovora ne bom dobila, to je ipak Florida.
Nisem pa povsem prepričana kaj je hujše zlo - zakon ali ženski zapori v Ameriki? Z ničemer (še) nimam izkušenj. Sicer pa po zadnjih modnih smernicah z Liscine revije spodnjega perila skoraj nisem ženska... nimam celulita, nimam jošk in ne pulim si obrvi - tudi teh imam namreč bolj malo. Strašno. Strašno. Strašno!!!

Enivejs...pustimo bizarne teme za danes. Trenutno pomoje obvladam nivo tele mulčadi. Ko pridem nazaj bi znala vsaj nekaj takega kar znajo njihovi ta stari.

PS: Ne, tole nima veze s tem postom. Zgolj slučaj.

Slovenski padalci trenirajo za rekord

Nov dan. Nov filmić.



Bojda, če bodo vremenske razmere ugodne in letalne naprave za odmetavanje padalcev na razpolago, se kani rekord zgodi že naslednji teden.
Držimo pesti.

That is sick dude!

En wingsuit filmič. Awesome, da ne rečem devet!


Jaz bi tud!!
Btw: tip se z roko dotika stene. Ajs!

Wingsuit je posebna kikla za potrebe metanja iz avijona oz. kot smo lahko videli na zgornjem posnetku iz atraktivnih visokih pečin. Takih kikl se ne sramujejo niti fanje. Bejsikli ta kikla poveča horizontalno hitrost (torej naprej, pri nekaterih modelih tudi nazaj) in bistveno zmanjša vertikalno hitrost padanja, kar pripomore k veliko daljšemu prostemu padu in še posebno velikemu užitku in občutku "letenja".

Kikla zgleda takole. V glavnem hecn. Tale točno se imenuje Ghost Wingsuit. Izdelali pa so ga pri Phoenix fly.
Sicer obstaja še cel kup drugih proizvajalcev, vendar večina padalcev, ki dajo VSAJ kaj na svoje življenje posega in prisega na Phoenix fly ali pa na Bird-mana.

Sama pa si trenutno trgam od ust, da si bom nekoč nabavla tale gravž od Tracking Suita, vendar nedaj bože v teh barvah!!! Sej bi me še zaprli zaradi ogrožanja vsesplošne varnosti in terorističnega aktivizma - po moje. Tracking pentsi in jakna (skupaj tracking suit, lahko pa kupiš samo hlače) delujejo skoraj tako kot kikla, vendar lahko izkoristiš bistveno manj možnosti za "trekanje" - torej podaljšanje horizontalne hitrosti, kot naprimer z Wingsuitom. Wingsuit je v vsakem primeru bolj "sick", and by "sick" I mean sick. Ampak tudi tracking pentsov se ne bi sramoval noben padalec, še posebej zato, ker je bistveno manj dela in skrbi z njimi. Pri kikli moraš držati tista krila narazn in potem letet v takem položaju. Povprečna hitrost v osnovnem položaju "žaba" je od 180 do 220 km/h - odvisno seveda od teže in velikosti padalca, hitrost naprej pa je skoraj zanemarljiva. Z wingsuitom lahko drastično zmanjšamo hitrost padanja na cca. 100 km/h, bojda pa so neki talenti leteli tudi manj, kar ni ravno mačji kašelj, še manj pa pasji. Hitrost naprej pa se poveča za *šššviiiiist* veliko metrov naprej. Pri tracking pentsih je zadeva bistveno lažja za krmilit, ampak je pa tudi bistveno večja hitrost padanja in manjša hitrost naprej. Tko da... čojses... čojses.
Če kdo zgoraj napisanega ne razume - verjamem, da obstaja velika verjetnost - naj pogleda še enkrat filmič ali pa naj pride pogledat na letališče.

Mislm, da rabim še šesto službo za vse te stvari ali pa vsaj še enega shugadaddya ali dva. Anyone? :))

PS: To je zadnji post - danes. Ablubm!

Dangerous skydiving

Tako. Z zadnjimi centi sem kupila karto za Muse v Zagrebu – kar je a must. Fantje baje zadnjič igrajo v tej postavi in take stvari ne gre zamuditi. V nedeljo sem naredila tri skoke za priprave na slovenski big way rekord – kar je tudi a must, si zvečer kupila eno pivo in ugotovila, da če bi bila podjetje, bi lahko prijavila bankrot. No, tako bom le ždela doma in živela od zraka. Yeap from ritch bitch to zero. Sicer pa, itak je treba mal hujšat, začet eno prečiščevalo kuro in se malce izhirat. Yeah right – who am I kidding?? Tole zadnjo idejo bomo kar izbrisali iz možgana in se ne bomo niti trudili početi kaj v tej smeri.

Sem pa na pripravah za big way ugotovila, da sem storila veliko napako, ker sem si kupila odprto čelado namesto zaprte. Če je v zraku veliko ljudi na kupu, je samo vprašanje časa, kdaj boš dobil kakšno nogo v gobec. Tako zdaj hodim okoli in se otepam ljudi iz socialnih centrov in varhnih hiš, ki mi ponujajo prostor za nočitev in svetovanje. It's not that bad, really!!! Sem se zadela v vrata. Ali pa padla po štengah. Sem pač malce štorasta. Da sem jih fasala pri skoku iz avijona, mi itak noben ne verjame. Lahko sem samo vesela, da imam še vedno vse zobe.

No dovolj o padalstvu. Posvetimo se raje ljudem iz »okolice Ljubljane«. Zadnje čase spoznam veliko ljudi iz okolice Ljubljane. No, na koncu se izkaže, da so vsi iz Brezovice.

Res ne vem zakaj enostavno ne povejo, da so iz Brezovice. A jih je sram? A mislijo, da noben ne ve kje je Brezovica? Plizzzz. Saj smo imeli geografijo v šoli in Brezovica niti slučajno ni kakšna vukojebina. No je, ampak spet ne tako majhna, da ne bi vedeli kje se nahaja. To je skoraj tako kot, da kdo ne bi vedel kje so Domžale.

Enivejs. Ta debata nima nekega plodnega zaključka, zato bom raje nehala. Mogoče se bo pa našel kdo iz Brezovice in mi razložil kaj je s to »okolico Ljubljane«.

No pa še en filmič iz priprav na rekord. Če kdo najde tistega, ki me je na gobec, mu častim pivo. Ko bom imela denar, seveda. ;))

Betmeni in betmenke v akciji

[obsession on] Weeeeeee.. kakšna gužva. Weeee kolk ldi. Kolk kuuuuuuul.[obsession semi off]

No, v prejšnjem postu sem se mal zlagala, da zdej ne bo več posnetkov. Se bom zdej nekaj tednov kesala, postila in se bičala z brezovimi vejami. Mogoče se bom za kazen udeležila še teka telet na telečjem sejmu. Kot gledalka seveda!


(V vednost in ravnanje: Film tokrat vsebuje tudi glasbeno podlago in ne samo "ššššrrršršršršrššrrefejfie", tako da lahko vklopite zvočnike, odprete buteljko dobrega vina, se zleknete v naslonjač in začnete uživati!
Zanimivost: To isto glasbeno temo lahko zasledite v vsakem drugem padalskem posnetku. Video je posnel in zmontiral Saks.)

Danes sem bila obveščena, da smo postali salvni in prišli v cajtnge ... em.. če se Slovenskim Novicam lahko tako reče. To me navdaja z veliko skrbjo in strahom. Dejansko ljudje berejo Slovenske Novice!!!??? Jaz sem bila vedno prepričana, da je to, da so Novice najbolj bran cajtng, nateg stoletja. Tako kot to, da je pred parimi leti na parlamentarnih volitvah zmagala Janševa SDS. Kot, da bi se nekdo z bednobednim smislom za humor želel malce pošaliti s trapastimi "vici" iz Poleta. Ampak, NEEEE! To je vse res!

Now you can see why I started skydiving. V zraku se enostavno ne obremenjuješ s takimi debilnostmi, ampak se prepustiš trenutnemu koktejlu užitka in adrenalina.

Hočm še skakat.

Neverjetno, toda spet en resnično šooookanten dogodek!!!

Verjetno Vam je vaša lokalna televizija že ponesla zelo pomembno vest, toda ta je res tako pomembna, da ne morem mimo, da ne bi še sama malce globokoumila o tej jako pomembni vesti. Ta vikend se je daleč, daleč stran od Bleda, glavnega mesta Slovenije in največjega letališča v regiji - Letališča Jožeta Plečnika (ne, ni napaka!), daleč stran od oči politične javnosti, zgodil derbi med nogometnim klubom iz vasi Kupšinci in nogometnim klubom iz vasi (mislim, da je to celo naselje, vsem prizadetim se v primeru pomote iskreno opravičujem) Veščica pri Murski Soboti. Več o tem si lahko preberete v Soboških novicah. Med derbijem pa se je godil tudi en dokaj nepomemben in nezanimiv, toda hrupen dogodek, dogajal se je namreč Pomurski pokal v likovnih skokih 4-way, kjer je ekipa Vešče (ja, to smo mi!) presenetljivo pometla s konkurenco in zmagala... no...osvojila tretje mesto. 1. in 2. mesto nam realno nista dosegljivi naslednjih 10 let. Razen če kak Abramovič v nas odkrije nenadkriljv talent za žogobrc v zraku in nam časti treninge v Ameriki, 1000 skokov na leto in najboljše trenerje, ... in potem se jaz zbudim iz sanj!

Še malo fotkanja: Prva slika predstavlja simbolično nagrado. Glede na napis bi človek rekel, da je bil v njej pralni prašek, potem pa so škatlo uporabili za kaj drugega.

Surprajz, surprajz, surprajzzzz... v njej je pralni prašek! In mehčalec!!!!

KRST! Tega NOČEŠ doživeti v Murski Soboti!! Razen, če nisi kakšen mazohistični spolni deviant in uživaš, če te stari desci, ki so se še urili v JLA (za tiste, ki ne veste kaj je to, don't ask!!) nalomijo po riti in potem rad cel teden sediš na posebni blazinici za lajšanje analnih bolečin. Jest sem se na srečo izognila vsem krstom, čeprav še sama ne vem kako mi je to uspelo.


KAMEN za napovedovanje vremena. Zanimivo. Po tekmi smo vsi videli vsaj 2 kamna, nekateri celo 3.

Skratka bilo je zanimivo, veselo in pijeno. Upam, da se bomo vsaj približno tako odrezali tudi drugi vikend na dražvnem pokalu. No pravzaprav nam je važno, da se uvrstimo v polfinale. Držite pest ali pa kar več pesti!!!

Za posladek pa še en skokič iz Murske Sobote.

A vidite jezero spodaj? Yes!

A vidite avtocesto spodaj? Yes!

A vidite letališče spodaj? Nooooooo!!!!!

To ni dobr, baj da vej. To pomen, da se zelo težko pristane nazaj na letališče, kar v temu primeru lahko pomeni, da boš pristal v neki vukojebini, ki je samo par kilometrov stran od P.... M.... . Kar je Wrong. Wrong. Wrong. ;)

Sky is not the limit, but the ground is!!

Zgornji stavek ima po mojem vsak drugi padalec vtetoviran na kakšnem intimnem delu telesa ali pa ima vsaj majico s tem napisom, katero sleče samo ob redkih priložnostih. No, men še ne gre tako "slabo", vendar tudi nisem kaj pretirano daleč od tega stanja duha, da bi se s tem hvalila na okrog in po medmrežju. Recimo, da prideš na tekmo kot "dežurni" fotograf in kamerman in zraven za vsak slučaj vzameš še padalo (ker nikoli ne veš, kdo se bo spotaknil, zbolel, zvil gleženj, omagal od napora, stisnil rep med noge, staknil sifilis ali kaj podobnega, da boš lahko ti vskočil za zamenjavo) in potem še težiš organizaroju, če bo kej placa v kakšnem avijonu, naj ti to sporoči A. S. A. P. No to je že eden od resnih simptomov, da s tabo nekaj ni v redu.

No pa pustimo zaenkrat moje mentalno zdravje ob strani in raje poglejmo kako je z drugimi.

Tole je fotka, ki jo je na zadnji tekmi 8 way FF (po domače osemke) v Murski Soboti posnel Matej Saksida in verjetno se ni potrebno posebej spraševati zakaj je dobil nagrado za najboljšega kamermana tekme. Na fotki so aktualni državni prvaki v tej disciplini Flota Hudičev (sestavljena iz dveh 4-way ekip Hudički in Flota, očitno) in si več kot zasluži mesto na blogu v rubriki Fookiš fotiš. Dooooh!

No pa da ne bom limala samo neavtorskih birljantnih fotografij, bom prilimala tudi še en neavtorski videoposnetek, ko smo ga "fligali" pri cca. 175 km/h to poletje v Bovcu. Avtor je Vid Osredkar. Na posnetku pa so (po vrstnem redu, kot prihajajo v formacijo) Maja, jaz, Sašo, Barbara in Damir. Tisti stric, ki je dol padu že takoj na začetku pa je Gams [Hamsss].

Ajaaaa, baj da vej. Priporočam gledanje brez zvoka!