V pakiranju padalskih rekvizitov!!
Sem sredi izredno zapletene zagonetke. Kako v en mali kufer in en ruzak spakirati cunje za cca. 2 tedna, obutev, kombinezon čelado, uteži (cca. 3,5 kg) in poleg vsega še padalo. Ne vem kaj sem prej mislila, ampak za ta moj kup bi prej rabila selitveni kombi, ne pa svoja boga pleča. Vsekakor pa se pripravljam, da bom v kratkem postavila rekord v pakiranju največjega kupa stvari v najmanjši kufer na svetu. Sliši se ... nemogoče, ne??
Enivejs. Trenutno je najbolj vroča padalska tema - poleg našega odhoda v Jameriko - je nek drug rekord. Ne tako pomemben kot moj, ampak vseeno vreden kratke omembe. Rekord, ki ga je pred kratkim postavil brazilski padalec Luigi Cani. Pristal je z najmanjšim in najhitrejšim padalom v zgodovini. Padalo s katerim je pristal je veliko približno toliko kot malce vežji robec, torej 37 square foot-ov. Za primerjavo moje padalo, ki je tudi precej majhno je veliko 120 sqf in se mi že zdi, da se vozim z raketo, tako da tole je res fakin fast!
Posnetek pristanka si lahko ogledate v temle videu. Enjoy.
Now wish me blue sky. ;)
Showing posts with label izobraževalni dokumentarec. Show all posts
Showing posts with label izobraževalni dokumentarec. Show all posts
Thursday, February 14, 2008
Monday, November 12, 2007
Give the gay guy an eye
Vsake toliko časa sčekiram kaj je kaj novega pri Tokyoplastic.com. Japanci so pač posebna bitja s tega planeta in jih brezpogojno občudujem. Nekaj morajo dodajat v ta riž, vam rečem, ker toliko bizarnosti na kupu nisem še srečala pri nobeni naciji. Niti na Ptuju!
Zadnje čase Japanci sicer nekaj štrajkajo, zato sem šla mal obujat spomine po starih temah in uč se mi je zahakljal na tejle slikci... (I wonder why?!)
... in seveda sem si morala še enkrat ogledat njihov filmčič, ki so ga lani enkrat naredili za Zune. Priznam, da se mi je nemalo čudnih misli zapodilo čez možgan, ko sem prvič videla tale animirani LIK. Men je krasn. Čeprav je mogoče malce preveč gej relejted tematika za povprečnega ponosnega slovenca. ;) Ampak tale animacija je za pogledat.
FucK. Zadnje čase se mi povsod prikazujejo falični predmetni. Me zanima kaj bi imel Freud povedati na to temo. :))
Zadnje čase Japanci sicer nekaj štrajkajo, zato sem šla mal obujat spomine po starih temah in uč se mi je zahakljal na tejle slikci... (I wonder why?!)
... in seveda sem si morala še enkrat ogledat njihov filmčič, ki so ga lani enkrat naredili za Zune. Priznam, da se mi je nemalo čudnih misli zapodilo čez možgan, ko sem prvič videla tale animirani LIK. Men je krasn. Čeprav je mogoče malce preveč gej relejted tematika za povprečnega ponosnega slovenca. ;) Ampak tale animacija je za pogledat.FucK. Zadnje čase se mi povsod prikazujejo falični predmetni. Me zanima kaj bi imel Freud povedati na to temo. :))
Tuesday, September 04, 2007
Moj komolec je šel zu grunt (ali Kako se je končalo državno prvenstvo v likovnih skokih)
Tako, leto je naokoli in skrajni čas je že bil, da obiščem svojo staro znanko, prijateljico, mentorico, fizioterapevtko, nadvse pozitivno osebo fizioterapevtko Bosiljko. Remember her? Ja, to je tista, ki mi je pred letom dni lepšala jutra in me razgibavala skupaj s penziči in njihovimi kolki. Tokrat se bom verjetno bolje ujela s penziči, ko bom tarnala kaj vse me boli. O tem se majo blazno velik za poment. Ouuu jeeeeee!!!!
12 skokov v enem vikendu je bilo absolutno preveč za moj komolec. Iz protesta, ker se mu ni več ljubilo zlagati rjuhe s katero frčim po zraku, je samo rekel »resk« in se odločil, da ne bo več delal. No, pravzaprav je bil živec tisti, ki ga je v to prepričal. In kaj mi potem sploh še preostane??!!
V bližini je bila poleg raznih gasilcev, reševalcev in ekipe s televizije, tudi ena mlada blont fizioterapevtka Sandra, ki mi je predpisala mirovanje in neobremenjevanje leve roke. Kar je v končni fazi pomenil, da si ne smem sama zlagati padala. Še dobro, da so fantje pač fantje in so se kar sami ponudili, da mi ga zložijo. Zdaj sicer res ne vem, ali je bilo to zaradi te blont fizioterapevtke ali zaradi usmiljenja do mene. Whaeva'. Važno, da sem imela svojega »pekerja«.
Tokrat Vam ne bom kazala posnetkov iz zraka, ker dvomim, da koga zanima nekontrolirano prevračanje in premetavanje po zraku. Imam pa en lep posnetek » z zemlje » formacije šestnajstih padalcev + 2 kamermana.
Tako zgleda od spodaj. Indžoj!
Mislim, da je to za letos vse. Tekem ne bo. Vreme je v nekem spolnem organu. Avijoni se kvarijo. Sponzorjev ni. Ampak, da ne bomo samo jamral... obetajo se nam boljši časi. And that's for sure!! (Hugh H. bo kupil avijon - I wish!! )
12 skokov v enem vikendu je bilo absolutno preveč za moj komolec. Iz protesta, ker se mu ni več ljubilo zlagati rjuhe s katero frčim po zraku, je samo rekel »resk« in se odločil, da ne bo več delal. No, pravzaprav je bil živec tisti, ki ga je v to prepričal. In kaj mi potem sploh še preostane??!!
V bližini je bila poleg raznih gasilcev, reševalcev in ekipe s televizije, tudi ena mlada blont fizioterapevtka Sandra, ki mi je predpisala mirovanje in neobremenjevanje leve roke. Kar je v končni fazi pomenil, da si ne smem sama zlagati padala. Še dobro, da so fantje pač fantje in so se kar sami ponudili, da mi ga zložijo. Zdaj sicer res ne vem, ali je bilo to zaradi te blont fizioterapevtke ali zaradi usmiljenja do mene. Whaeva'. Važno, da sem imela svojega »pekerja«.
Tokrat Vam ne bom kazala posnetkov iz zraka, ker dvomim, da koga zanima nekontrolirano prevračanje in premetavanje po zraku. Imam pa en lep posnetek » z zemlje » formacije šestnajstih padalcev + 2 kamermana.
Tako zgleda od spodaj. Indžoj!
Mislim, da je to za letos vse. Tekem ne bo. Vreme je v nekem spolnem organu. Avijoni se kvarijo. Sponzorjev ni. Ampak, da ne bomo samo jamral... obetajo se nam boljši časi. And that's for sure!! (Hugh H. bo kupil avijon - I wish!! )
Tuesday, August 21, 2007
Sky is not the limit, but the ground is!!
Zgornji stavek ima po mojem vsak drugi padalec vtetoviran na kakšnem intimnem delu telesa ali pa ima vsaj majico s tem napisom, katero sleče samo ob redkih priložnostih. No, men še ne gre tako "slabo", vendar tudi nisem kaj pretirano daleč od tega stanja duha, da bi se s tem hvalila na okrog in po medmrežju. Recimo, da prideš na tekmo kot "dežurni" fotograf in kamerman in zraven za vsak slučaj vzameš še padalo (ker nikoli ne veš, kdo se bo spotaknil, zbolel, zvil gleženj, omagal od napora, stisnil rep med noge, staknil sifilis ali kaj podobnega, da boš lahko ti vskočil za zamenjavo) in potem še težiš organizaroju, če bo kej placa v kakšnem avijonu, naj ti to sporoči A. S. A. P. No to je že eden od resnih simptomov, da s tabo nekaj ni v redu.
No pa pustimo zaenkrat moje mentalno zdravje ob strani in raje poglejmo kako je z drugimi.
No pa pustimo zaenkrat moje mentalno zdravje ob strani in raje poglejmo kako je z drugimi.
Tole je fotka, ki jo je na zadnji tekmi 8 way FF (po domače osemke) v Murski Soboti posnel Matej Saksida in verjetno se ni potrebno posebej spraševati zakaj je dobil nagrado za najboljšega kamermana tekme. Na fotki so aktualni državni prvaki v tej disciplini Flota Hudičev (sestavljena iz dveh 4-way ekip Hudički in Flota, očitno) in si več kot zasluži mesto na blogu v rubriki Fookiš fotiš. Dooooh!
No pa da ne bom limala samo neavtorskih birljantnih fotografij, bom prilimala tudi še en neavtorski videoposnetek, ko smo ga "fligali" pri cca. 175 km/h to poletje v Bovcu. Avtor je Vid Osredkar. Na posnetku pa so (po vrstnem redu, kot prihajajo v formacijo) Maja, jaz, Sašo, Barbara in Damir. Tisti stric, ki je dol padu že takoj na začetku pa je Gams [Hamsss].
Ajaaaa, baj da vej. Priporočam gledanje brez zvoka!
Tuesday, July 17, 2007
Poročilo s tekme ali kako je spet biti online!
Ni me blo. Zdej sem pa spet. Po nekajdnevni internetni abstinenci zaradi zlobnega načrtovanega samomora kabelskega modema in peklenski vročini, ki me je ubijala v slovenskem glavnem mestu, sem se odločila, da je vseeno bolj človeško preživeti dopust v nekaj stopinj hladnejši gorenjski prestolnici, kjer si sedaj lajšam pasje dneve z ledeno kavo in uživam v hladnem pišu, ki veje skozi garažna vrata.
Poležavanje na plaži in igranje pečenega čevapa zares ni moja opcija preživljanja aktivnega dopusta, pa še to samo zato, da si bom lahko potem tri tedne hladila opekline z Aloe Vero. Tnx, but no tnx! Namakanje v morju pa tudi lahko enostavno zamenjam z namakanjem v domači banji in tiščanjem tac v kakšno bližnjo reko, kjer je bojazen, da se bom nasadila na kakšnega morskega ježa, povsem odveč.
Res je, da je k odločitvi, da letošnje poletje raje ostanem v varnem zavetju domače grudi, botrovalo predvsem dejstvo, da si bom bolj zanimive in konkretne počitnice tokrat raje privoščila pozimi, in sicer iz treh razlogov:
1. poleti so tako ali tako vsi na dopustu in neke pretirane težnje po izvajanju moje tlake pri delodajalcu takorekoč ni, kar pomeni, da imam že sedaj tritedenski kolektivni dopust;
2. ugotovila sem, da je se gre na počitnice takrat, ko se vsi ostali utapljajo v delu, zunaj brije hlad, ti pa si privoščiš skok v tople kraje - slednej povzroči zavist pri ostalih tlačanih, zaradi česar se ti zdi, da se imaš še toliko bolje;
3. kot sem že rekla, morje me dolgočasi in ne da se mi cele dneve poležavat na plaži brez kakšne konkretne sence;
Edini problem, ki ga imam to poletje je, da zares nimam časa, da bi se vrnila v Ljubljano. Pa še temu jaz sploh ne bi rekla problem.
Res pa je, da se me še malce drži lenoritis, ki sem ga fasala ta vikend na padobranski tekmi v Mariboru. Vse je potekalo bolj v "istarskem" tempu: kako čemo - lako čemo! Kar je izgledalo nekako takole: skokec, potem uro ali dve pavze, ker so pilota bolele noge, za tem spet skokec, da pretrgamo sobotno monotonijo, kasneje urica ali dve pavze zaradi preleta Ryan airovega letala na civilnem mariborskem* letališču v neposredni bližini, potem spet skok ali dva, nato tri ure časa za čevape, potem pa je bil že skrajni čas za pivo in čvekanje o vtisih in prigodah iz zraka. Skratka zelo lagoden tempo, tega namreč na padalskih tekmah res nisem vajena, glede na to, da sem leto ali dve nazaj skorajda crnknila zaradi posledic preveč intenzivnega skakanja in zlaganja padala. Za primerjavo to je tako, kot da bi imeli alpski smučarji en dan pavze med prvo in drugo vožnjo. Oziroma če bi se drugi polčas fulzbalske tekme izvajal teden dni kasneje. Ja res nam ni lahko!!!
Vmes sem imela celo toliko časa, da sem s posnela nekaj atraktivnih pristankov konkurenčnih ekip Hudičkov (rdeči) in EU - Čmrljev (modri). Res so bili tako nevarni, da se mi je od samega navdušenja tresla roka, kar se odlično opazi na posnetku. Zdaj, ko ponovno gledam posnetek sem mnenja, da je moj komentar na posnetku povsem odveč, vendar je v moji naravi, da vse komentiram. Jebatga, resnično se mi ni dalo ukvarjati še s tehnikalijami. Ipak sem na dopustu in sem se malce polenila! Še vedno obstaja možnost, da gledate filmček brez zvoka. Slednje vam iz srca priporočam!
PS: Vsem prijaznim bralcem, ki so mi ponujali službe trgovskih potnic, tajnic, kelnarc v beznicah, mrčendajzerjev in programerjev se najlepše zahvaljujem, vendar tako slabo mi pa spet ne gre!! Klinc, ugotovila sem, da itak ne rabim joba, ampak sponzorja!!!
_____________________________________
*Od (ne)zanesljivih virov sem izvedela, da ga ne bodo preimenovali v Letališče Janeza Papeža II.
Poležavanje na plaži in igranje pečenega čevapa zares ni moja opcija preživljanja aktivnega dopusta, pa še to samo zato, da si bom lahko potem tri tedne hladila opekline z Aloe Vero. Tnx, but no tnx! Namakanje v morju pa tudi lahko enostavno zamenjam z namakanjem v domači banji in tiščanjem tac v kakšno bližnjo reko, kjer je bojazen, da se bom nasadila na kakšnega morskega ježa, povsem odveč.
Res je, da je k odločitvi, da letošnje poletje raje ostanem v varnem zavetju domače grudi, botrovalo predvsem dejstvo, da si bom bolj zanimive in konkretne počitnice tokrat raje privoščila pozimi, in sicer iz treh razlogov:
1. poleti so tako ali tako vsi na dopustu in neke pretirane težnje po izvajanju moje tlake pri delodajalcu takorekoč ni, kar pomeni, da imam že sedaj tritedenski kolektivni dopust;
2. ugotovila sem, da je se gre na počitnice takrat, ko se vsi ostali utapljajo v delu, zunaj brije hlad, ti pa si privoščiš skok v tople kraje - slednej povzroči zavist pri ostalih tlačanih, zaradi česar se ti zdi, da se imaš še toliko bolje;
3. kot sem že rekla, morje me dolgočasi in ne da se mi cele dneve poležavat na plaži brez kakšne konkretne sence;
Edini problem, ki ga imam to poletje je, da zares nimam časa, da bi se vrnila v Ljubljano. Pa še temu jaz sploh ne bi rekla problem.
Res pa je, da se me še malce drži lenoritis, ki sem ga fasala ta vikend na padobranski tekmi v Mariboru. Vse je potekalo bolj v "istarskem" tempu: kako čemo - lako čemo! Kar je izgledalo nekako takole: skokec, potem uro ali dve pavze, ker so pilota bolele noge, za tem spet skokec, da pretrgamo sobotno monotonijo, kasneje urica ali dve pavze zaradi preleta Ryan airovega letala na civilnem mariborskem* letališču v neposredni bližini, potem spet skok ali dva, nato tri ure časa za čevape, potem pa je bil že skrajni čas za pivo in čvekanje o vtisih in prigodah iz zraka. Skratka zelo lagoden tempo, tega namreč na padalskih tekmah res nisem vajena, glede na to, da sem leto ali dve nazaj skorajda crnknila zaradi posledic preveč intenzivnega skakanja in zlaganja padala. Za primerjavo to je tako, kot da bi imeli alpski smučarji en dan pavze med prvo in drugo vožnjo. Oziroma če bi se drugi polčas fulzbalske tekme izvajal teden dni kasneje. Ja res nam ni lahko!!!
Vmes sem imela celo toliko časa, da sem s posnela nekaj atraktivnih pristankov konkurenčnih ekip Hudičkov (rdeči) in EU - Čmrljev (modri). Res so bili tako nevarni, da se mi je od samega navdušenja tresla roka, kar se odlično opazi na posnetku. Zdaj, ko ponovno gledam posnetek sem mnenja, da je moj komentar na posnetku povsem odveč, vendar je v moji naravi, da vse komentiram. Jebatga, resnično se mi ni dalo ukvarjati še s tehnikalijami. Ipak sem na dopustu in sem se malce polenila! Še vedno obstaja možnost, da gledate filmček brez zvoka. Slednje vam iz srca priporočam!
PS: Vsem prijaznim bralcem, ki so mi ponujali službe trgovskih potnic, tajnic, kelnarc v beznicah, mrčendajzerjev in programerjev se najlepše zahvaljujem, vendar tako slabo mi pa spet ne gre!! Klinc, ugotovila sem, da itak ne rabim joba, ampak sponzorja!!!
_____________________________________
*Od (ne)zanesljivih virov sem izvedela, da ga ne bodo preimenovali v Letališče Janeza Papeža II.
Thursday, June 07, 2007
Četrtkov izobraževalni dokumentarec
Vsak šport je lahko nevaren, še posebej, če si zelo štorast. Neverjetno, toda bojda naj bi bil najbolj nevaren šport prav pojanje za žogo. No, tam je vsaj največ poškodb, kar je povsem razumljivo, saj fuzbal igra največ ljudi na svetu. Malce driblaš, pa ti ode koleno, ne?
Recimo padalstvo sploh ni nevaren šport, čeprav bi se morebiti naključnemu bralcu to zdel en slab nonsence. Konec koncev, kaj se ti pa lahko v luftu zgodi?? Da bi padel na kakšno letalno napravo je skoraj nemogoče, saj zračni prostor nadzorujejo natančni kontrolorji zraka, ki so žal slabo plačani - mogoče bi me morala skrbeti njihova slaba plača, če je to premosorazmerno z njihovo vestnostjo pri delu. Tako se nesreče v povezavi z padalstvom dogajajo največkrat na poti na letališče oz. nazaj grede. Tole, recimo, je bil en tak šolski primer.
No, pri kitenju sem imela probleme samo z bolečinami v hrbu, pa še to le naslednji dan. Na vodo mi še ni znesl pridt, ampak če stvar vedno izgleda vsaj približno tako zabavno, kot v temle filmčku, bi se morda splačalo vsaj probati. Kajne?
Recimo padalstvo sploh ni nevaren šport, čeprav bi se morebiti naključnemu bralcu to zdel en slab nonsence. Konec koncev, kaj se ti pa lahko v luftu zgodi?? Da bi padel na kakšno letalno napravo je skoraj nemogoče, saj zračni prostor nadzorujejo natančni kontrolorji zraka, ki so žal slabo plačani - mogoče bi me morala skrbeti njihova slaba plača, če je to premosorazmerno z njihovo vestnostjo pri delu. Tako se nesreče v povezavi z padalstvom dogajajo največkrat na poti na letališče oz. nazaj grede. Tole, recimo, je bil en tak šolski primer.
No, pri kitenju sem imela probleme samo z bolečinami v hrbu, pa še to le naslednji dan. Na vodo mi še ni znesl pridt, ampak če stvar vedno izgleda vsaj približno tako zabavno, kot v temle filmčku, bi se morda splačalo vsaj probati. Kajne?
Thursday, April 26, 2007
Spolna vzgoja v živalskem vrtu
Kdo pravi, da je samo 24ur.com vir pohujšljivih prispevkov in bolnih erotičnih pripovedk izpod peresa Maxa Modica?
Jaz že ne! Pravzaprav nasprotno Max Modic mi je bil zmeraj všeč. Tak navihan poba za katerega veš, da ziher v kakšnem žepu skriva bič in ketne … no nevermind, malce sem zašla.
Živalski vrst is a place to be! V tem živalskem vrtu nam profesorica in profesor slonje spolne vzgoje prav nazorno pokažeta kako se pri tej živalski vrsti izvede Dirty Sanchez.
Mislim, da je takojšni obisk živalskega vrta nujno potreben za vse šoloobvezne otroke. Le tako se bodo otroci in mladci naučili še kaj več o položajih med seksom. Doma in v šoli jih o spolni vzgoji tako ali tako nič pametnega ne naučijo. Drugače bi verjetno uporabljali kondome ali drugo kontracepcijo, pa je zgleda ne kaj preveč.
Jaz že ne! Pravzaprav nasprotno Max Modic mi je bil zmeraj všeč. Tak navihan poba za katerega veš, da ziher v kakšnem žepu skriva bič in ketne … no nevermind, malce sem zašla.
Živalski vrst is a place to be! V tem živalskem vrtu nam profesorica in profesor slonje spolne vzgoje prav nazorno pokažeta kako se pri tej živalski vrsti izvede Dirty Sanchez.
Mislim, da je takojšni obisk živalskega vrta nujno potreben za vse šoloobvezne otroke. Le tako se bodo otroci in mladci naučili še kaj več o položajih med seksom. Doma in v šoli jih o spolni vzgoji tako ali tako nič pametnega ne naučijo. Drugače bi verjetno uporabljali kondome ali drugo kontracepcijo, pa je zgleda ne kaj preveč.
Monday, March 19, 2007
Bukkake brand milk.
Nagradno vprašanje za en oblak snežink: Kako se oglašajo adidaske?
Čmok. Čmok. Čmok. Čmok. Čmok. Čmok. Čmok. Čmok.
No, pa dovolj si ga bodi o obnašanju obuval v različnih vremenskih razmerah. Pojdimo raje k bolj pomembnim stvarem. Japončki - najbolj čudna, a prikupna rasa, me že precej dolgo niso presenetil s kakšnim svojim nenavadnim pripomočkom, plesno predstavo, tv showom ali filmom. Toda, za to je poskrbel avtor te "reklame", če temu sploh lahko tako rečemo in nam predstavil Bukkake brand milk.
No, na zdravje.
Huh, kmalu si bom morala omisliti poseben lejbl za te japonske umotvore.
Čmok. Čmok. Čmok. Čmok. Čmok. Čmok. Čmok. Čmok.
No, pa dovolj si ga bodi o obnašanju obuval v različnih vremenskih razmerah. Pojdimo raje k bolj pomembnim stvarem. Japončki - najbolj čudna, a prikupna rasa, me že precej dolgo niso presenetil s kakšnim svojim nenavadnim pripomočkom, plesno predstavo, tv showom ali filmom. Toda, za to je poskrbel avtor te "reklame", če temu sploh lahko tako rečemo in nam predstavil Bukkake brand milk.
No, na zdravje.
Huh, kmalu si bom morala omisliti poseben lejbl za te japonske umotvore.
Monday, December 11, 2006
And now for something completely different
Pozor!!!
Mlajšim od 18 let ogled videa odsvetujemo. Namreč tisti z zelo zelo zelo bujno razvito domišljijo lahko vidijo v njem kanček pedofilije, kar – pozor – ni isto, kot bau bau pornografija, ampak o tem danes ne bomo razpravljali. Naj vas raje preusmerim na drugo internetno stran, kjer si lahko ogledate material z željeno vsebino!!
_________________________________________________
Tako, sedaj se lahko bolj odkrito pogovarjamo. Naslednji spotek sicer nima nobene neposredne zveze s pedofilijo ali pornografijo, mogoče je komu na kak bizaren način kvečjemu prisrčno erotičen – spet odvisno od preferenc. Le na lep način sem se želela znebiti nezaželenih bralcev, ki se jim zdijo te besede grozne in amoralne. Pojdimo naprej.
Moj mjuzikl, s katerim nameravam debirati na slovenski glasbeni pop sceni napreduje in sedaj imam kvaliteten material tudi za nadaljevanje. Ko bom odkrila, kako hudiča takole lahkotno obračajo glave sem ter tja, brez da bi se jim zaskočil vrat, ne da bi naslednji dan postal supertetraplegik zaradi večkratnega zloma vratu, vam obljbim, da bo zunaj tudi slovenska različica le tega.
Ah I like those silly Asian chilldren!! Tako sedaj pa veselo na delo, trenirat jogo in jest ogromno riža.
HA HA HA HA HA HA HA … HA HA HA HA HA HA HA… .HA HA HA HA HA … HAHAHAH
Mlajšim od 18 let ogled videa odsvetujemo. Namreč tisti z zelo zelo zelo bujno razvito domišljijo lahko vidijo v njem kanček pedofilije, kar – pozor – ni isto, kot bau bau pornografija, ampak o tem danes ne bomo razpravljali. Naj vas raje preusmerim na drugo internetno stran, kjer si lahko ogledate material z željeno vsebino!!
_________________________________________________
Tako, sedaj se lahko bolj odkrito pogovarjamo. Naslednji spotek sicer nima nobene neposredne zveze s pedofilijo ali pornografijo, mogoče je komu na kak bizaren način kvečjemu prisrčno erotičen – spet odvisno od preferenc. Le na lep način sem se želela znebiti nezaželenih bralcev, ki se jim zdijo te besede grozne in amoralne. Pojdimo naprej.
Moj mjuzikl, s katerim nameravam debirati na slovenski glasbeni pop sceni napreduje in sedaj imam kvaliteten material tudi za nadaljevanje. Ko bom odkrila, kako hudiča takole lahkotno obračajo glave sem ter tja, brez da bi se jim zaskočil vrat, ne da bi naslednji dan postal supertetraplegik zaradi večkratnega zloma vratu, vam obljbim, da bo zunaj tudi slovenska različica le tega.
Ah I like those silly Asian chilldren!! Tako sedaj pa veselo na delo, trenirat jogo in jest ogromno riža.
HA HA HA HA HA HA HA … HA HA HA HA HA HA HA… .HA HA HA HA HA … HAHAHAH
Monday, October 23, 2006
Prosti spis: Moja najljubša domača žival
Ehe, ehe, ehe.
Danes bo pisanja o živalcah. O domačih ljubljenih štirinožcih pravzaprav. No, če vam je prvo na misel prišlo, da bom točila krokodilje solze za Brodijem – pliiizzz – pojdi na kak novičarski blog, ki jih kar mrgoli, solza namreč. In plizzzzz, dejansko verjameš, da sem zmožna tolikšne simpatije??? Kot bi rekel Fredi Miller, obrni se za 360 stopinj. Še enkrat. In še enkrat. No, dovolj bo, da se ti ne zvrti.
Actually.. sem kar vesela za Brodija, da je šel, baje je bil malce bolehen in s tem trenutkom se je pač končalo njegovo trpljenje – ob gospodarju, ki kaže že vse klinične simptome, da se mu je malce skegljajo. V takih okoliščinah res ne moreš ravno prekipevati od zdravja in sreče. Righty?? Brodi je sedaj srečen in bodimo veseli zanj!
Enivejs. Napisala sem, da bo govora o štirinožcih, pa se mi je porodila misel, če ima žverca štiri tačke, pa po dveh le skače/hodi/teka/štorklja/čepi/leze, drugi dve pa uporablja za boksanje, kaj je to? Štirinožec ali dvonožec? Je pomembno na koliko nogah stoji ali se šteje koliko mu jih iz trupa štrli? In če se šteje na koliko nogah stoji, pa si pri tem pomaga še z repom, je to petnožec ali tronožec.
Dvonožec, tronožec, štirinožec, petnožec??
Nope, it's Killer Willard!!!
Vem vem, spet si mislite .. WTF??!!…No, namesto, da se sprašujete neumnosti si raje oglejte še en izobraževalni dokumentarec iz filmskega arhiva Tetke Betke. It's time to shut the fuck up and watch TV!! (vsi otroci gremo weeeeeeee)
No, pa ne rečte, da ne bi tudi vi imeli doma tako simpatično in pametno žver'co, ki bi tako prijazno gestikulativno nakazala vašemu privesku kdaj je čas, da zapre usta???
(Nekatere besede so v angleščini, ker se je izkazalo, da imam tudi internacionalno bralstvo, pa sem pač tako simpatična in prijazna, da tudi njim namenim kako besedo ali dve. Ali tri.)
Danes bo pisanja o živalcah. O domačih ljubljenih štirinožcih pravzaprav. No, če vam je prvo na misel prišlo, da bom točila krokodilje solze za Brodijem – pliiizzz – pojdi na kak novičarski blog, ki jih kar mrgoli, solza namreč. In plizzzzz, dejansko verjameš, da sem zmožna tolikšne simpatije??? Kot bi rekel Fredi Miller, obrni se za 360 stopinj. Še enkrat. In še enkrat. No, dovolj bo, da se ti ne zvrti.
Actually.. sem kar vesela za Brodija, da je šel, baje je bil malce bolehen in s tem trenutkom se je pač končalo njegovo trpljenje – ob gospodarju, ki kaže že vse klinične simptome, da se mu je malce skegljajo. V takih okoliščinah res ne moreš ravno prekipevati od zdravja in sreče. Righty?? Brodi je sedaj srečen in bodimo veseli zanj!
Enivejs. Napisala sem, da bo govora o štirinožcih, pa se mi je porodila misel, če ima žverca štiri tačke, pa po dveh le skače/hodi/teka/štorklja/čepi/leze, drugi dve pa uporablja za boksanje, kaj je to? Štirinožec ali dvonožec? Je pomembno na koliko nogah stoji ali se šteje koliko mu jih iz trupa štrli? In če se šteje na koliko nogah stoji, pa si pri tem pomaga še z repom, je to petnožec ali tronožec.
Dvonožec, tronožec, štirinožec, petnožec??
Nope, it's Killer Willard!!!
Vem vem, spet si mislite .. WTF??!!…No, namesto, da se sprašujete neumnosti si raje oglejte še en izobraževalni dokumentarec iz filmskega arhiva Tetke Betke. It's time to shut the fuck up and watch TV!! (vsi otroci gremo weeeeeeee)
No, pa ne rečte, da ne bi tudi vi imeli doma tako simpatično in pametno žver'co, ki bi tako prijazno gestikulativno nakazala vašemu privesku kdaj je čas, da zapre usta???
(Nekatere besede so v angleščini, ker se je izkazalo, da imam tudi internacionalno bralstvo, pa sem pač tako simpatična in prijazna, da tudi njim namenim kako besedo ali dve. Ali tri.)
Thursday, September 07, 2006
Betty's moving to Sweden!
Dragi moji, drage moje!
Z velikim cmokom v žrelu in kristalno solzo v okularnem organu, vam s težkim srcem sporočam, da vas tudi jaz zapuščam. Sprijaznimo se, bloggerska je težka in kljub neizmernemu veselju, radostnemu podjebavanju in neutrudnemu postanju, branju vaših prisrčnih in (včasih tudi) obupnin nebuloz, človek enostavno ne more od tega žvet.
Tun-tun-tun-tun [horror movie tunes]
Končno je moj blog obrodil sadove.
Oglasili so se dobri ljudje in mi dali vedeti, da tam nekje v internetni širjavi obstajajo ljudje, ki mislijo, da sem sposobna še za kaj drugega, kot mlatenje prazne slame in prodajanje buč. Ponudila se mi je namreč nadvse mikavna ponudba za službo, ki je nikakor ne morem zavrniti. Žal pa to od mene zahteve 100% prisotnost in predanost delu, posledično pa verjetno ne bom imela časa, da sem in tja kopipejstam kakšno bolanost na moj blog. Moja nova služba zahteva med drugim tudi selitev v bolj mrzlo okolje in časa za neumnosti ne bo več na pretek. Ne ne, ni se mi dokončno sfuzlalo, le tale nadvse simpatičen in zanimiv filmček me je prepričal, da na svetu obstaja idealen job zame. So.. I guess I'm moving to Sweden.
It's a must!
Eh, eh ehm. Ko bi le bilo to res!
Z velikim cmokom v žrelu in kristalno solzo v okularnem organu, vam s težkim srcem sporočam, da vas tudi jaz zapuščam. Sprijaznimo se, bloggerska je težka in kljub neizmernemu veselju, radostnemu podjebavanju in neutrudnemu postanju, branju vaših prisrčnih in (včasih tudi) obupnin nebuloz, človek enostavno ne more od tega žvet.
Tun-tun-tun-tun [horror movie tunes]
Končno je moj blog obrodil sadove.
Oglasili so se dobri ljudje in mi dali vedeti, da tam nekje v internetni širjavi obstajajo ljudje, ki mislijo, da sem sposobna še za kaj drugega, kot mlatenje prazne slame in prodajanje buč. Ponudila se mi je namreč nadvse mikavna ponudba za službo, ki je nikakor ne morem zavrniti. Žal pa to od mene zahteve 100% prisotnost in predanost delu, posledično pa verjetno ne bom imela časa, da sem in tja kopipejstam kakšno bolanost na moj blog. Moja nova služba zahteva med drugim tudi selitev v bolj mrzlo okolje in časa za neumnosti ne bo več na pretek. Ne ne, ni se mi dokončno sfuzlalo, le tale nadvse simpatičen in zanimiv filmček me je prepričal, da na svetu obstaja idealen job zame. So.. I guess I'm moving to Sweden.
It's a must!
Eh, eh ehm. Ko bi le bilo to res!
Subscribe to:
Posts (Atom)
