Sm šva na morje

In kga sem vidva!!



Poleg njega pa še papamobil, sam mi ga ni uspelo slikat. Zato bom danes bolj redkobesedna.

Dva kozarca

Ha. My Life is a Joke!

Razmišljam, da bi začela pisati priročnik z naslovom "Kako na dopustu prihraniti euro ali dva".

Začenši s poglavjem... Na dopustu izklopite sive celice, pozabite svoj PIN, zablokirajte svojo kartico .. in voila. Denar ostane na varnem. Doma.

Seveda, si možgansko tkivo po vrnitvi v domovino čudežno opomore in tako hitro, kot ste prej nenadoma izgubili spomin, tako vas začasna amnezija spet zapusti.

No, zaenkrat bomo realni in bomo pisali dnevnik "Lahko se zgodi samo meni".

Mogoče je prišel čas, da začnemo brisat mejle.

Fakin fejsbuk.

I like it with the typo

Jebela. Človek se samo za par mesecev malce zakoplje v delo in študij in fucking FB, pa se tale blogec že spridi v kr neki. Parkrat sem že razmišljala, da bi si omislila latnega sužnja, da bi na blog zapisal moje misli, da bi bila moja draga bralka na tekočem z mojimi bolanostmi . A se kdo javi? A bi kdo no? Lahko se zmenimo, da občasno napišeš tudi kakšno lastno misel, če mi bo seveda všeč.

Pa še to, ko po mesecih blogostrade odprem še kak drug blog povsod vame skače zamorc. Tale zamorc. In lahko povem, da sem bila priča skotitvi njegove spletne strani. Dasiravno sem igrala samo naključni pisarniški inventar, in sem staršem pomagala pri skotitvi samo s svojo prisotnostjo - a tudi to je nekaj - sem en kanček prežeta z njihovo revolucionarnostjo in uporom. Bravo fantje!!

Peezda sem osladna ratala?

I like it more with the typo.

.

Oh my. The Geek inside me is feeling a quiver of excitement and emotion.
Torte, tortice, slaščice, bonboni in še marsikaj od česar lahko fašeš sladkorno v obliki Yode, packmanovoih duhcev in Lego kock. Počutim se, kot da bi umrla in pršla v tortna nebesa. You know, where all the gooooood girls go.






A se lahko prosim kakšna slaščičarna v Ljubljani ali okolici, ma klinc pridem tudi v kakšno zabačeno selo, sam če se kakšna slaščičarna pri nas specializira za tovrstne dobrote. Enostavno ni fer, da se take stvari dogajajo samo drugim. Za R2-D2 obstaja tudi podorben recept, tako da start baking!! Moje davajsetoinnekaj slavje prihoda na svet niti ni več tako daleč.

In ko smo že pri hrani *hint, hint* pred kratkim sem se navduševala nad pripomočki za ročno zabavo in sprostitev* ter nad zanimivimi naprstnimi prigrizki.

Zakaj hudiča sem spet lačna?

* Spet bizarni slikovni opisi namenskosti prodajnega artikla. Hvala bogu je Freud mrtu, ker bi imel očitno veliko dela z mojo podzavestjo. Ampak, a sem jaz kriva, da folk dela piktograme, ki izgledajo kot navodila za hand job?

Waiiiiiit a minute.....

Ok, verjetno je kriv moj little twisted mind, ampak na teh slikcah vidm ene par spooki stvari, zarad katerih ponoč ne bom mogla spat.

Ugotovitev dneva

Začudeno ugotavljam, da folk še vedno piše bloge. Eni jih še celo berejo. Ajme..

Just to let you know

še diham.. sicer na raspiratorju, ampak v teh kriznih časih ne smemo biti preveč pohelpni.

Latelly I've been addicted to...

- this song and this band.


Grem enga po enga, k jih je bilo več.

Recesija v najhujši obliki

Zmanjšal so salamo, jebela. Za aktimel mi je dost vseen.

Končno mu je uspelo!!!

Nimam nič pretresljivega ali novega za napisat, pač faks-job-postla relacija. Sem in tja kak eksces, ki ni vreden omembe, da o"socialnem lajfu" oz. ajn-man-ajn-kompjuta razmerju raje ne govorim. Je pa to toliko bolj napeto.

Enivejs tole sem danes ugledala in se skrajno nasmejala. Dejte se še vi. Da, tudi jaz sem v teh dneh malce dobrodelna.

The great escape! TA-da- da.

Baj da vej, zakaj si poznani slovenci izberejo ravno praznične dni za odhod v onstranstvo?

Snih je

zato smo morali poskrbeti za primerno obutev svojega avta, jaz pa še vedno ševedram v svojih zgonjenih allstar škornjih. Rahlo neprijetno, če zagazim v kakšno čofto in precej drseče, če se znajdem na tankem ledu.



Mogoče bi si morala omisliti tele snežne verige za svoje šolne.

Toda pozor, če jih obrnete narobe se mi zdi, da so lahko quite a pain in the ass ... pardon ... pain in the foot. :D

No whatever, vsaj drselo ne bo. Kupit jih lahko tukaj, za 59 dolarsov - garntirano modni hit te zime. Po mojem okusu veliko bolj stajliš kot tiste big foot skibucke. Sploh če ste bolj emo/screamo narave. No v tem primeru jih boste verjetno obrnili narobe. Pa še režete se lahko.

AlwaySimobil

Kje so simobilovci dobili idejo za svoj novi logo?

Šur. Moj račun za mobitel je bil ta mesec samo 15 ojrov in sem izredno ponosna nase. Orto u nulo hudo. FaaaaAAAaaaAAak. Se mi zdi, da sem prvič zdej rekla, no napisala, dotične besede v enem samem stavku. Ja mal čudn se sliš. Tako kot se čudn sliš Džabest od konkurence. Madonca, enim bi zakonsko morali prepovedat izmišljat si take besede. Že vidim, kako bo mladina po ulicah govorila "Majkemi stari, to je džabest", jaz pa si bom tlačila vilico v uč. Ja mam alergijo na te besede.

Mogoče zato ker uporabljam allways s krilci? Ne pa ne, k jih ne. Doooh. :D Madonca sem pa res bedn potrošnik.

*Se že v naprej oprašičujem za vse možne slovnične, tipkarske in ostale življenjske zmote in napake, ki morebiti drastično vplivajo na vaša življenja. Za razlago glej komentarje spodaj. :D

Pangram

Da ne bom samo o dzhobu jamrala, še neki jamranja iz šole...
Pri predmetu tipografija smo si morali zmisliti pangram in ga vsebini primerno predstaviti v kolažu iz različnega črkovnega materiala. Na koncu sm rodili tole zeleno reč. It's a greeeen monster...

Domače naloge so ponavadi pain in the ass. Toda što se mora nije teško in tudi ta domača naloga je brez dvoma bila pain in the ass, ampak zabaven - ne ravno za počit od smeha zabaven, vsekakor pa bolj zabaven kot Seinfeld, recimo. Verjetno je bilo še najbolj smešno to, kje sem našla črkovni material.

Tegobovanje

Pozor, pozor!!!

Izgubile so se barve. Iščem bolj poslovne barve za svojo spletno stran!

Če dišijo po pisarniškem papriju, uničevalcu dokumentov in po aparatu za plastificiranje, toliko bolje.

Kdor jih najde, naj jih obesi tukaj spodaj.

Hvala.

Tisti dnevi? Spet? Ne!?

Zgleda ponovno obolevam za bloganjem. Dolg časa nič, potem pa ziljon objav naenkrat. Ja, taka pač sem. Ko se eni stvari posvetim, se ji RES posvetim 100 %. Potem, ko bom stistnila "publish post" bom šla še na koornik in twitter in še tam napisala, da sem spet objavla že nevemvečkateripost v štiriindavajsetih urah - kar je priznajmo, v mojiem primeru svojevrsten dosežek. Naročnikom na e-novice bom poslala email in še SMS, da za vsak slučaj ne bojo zamudili... em, yeah.. right.

Okej, da ne bom spet neki klamfala u tri krasne preidimo k bistvu.
1. Uspelo se mi je socializirati izven službe in faksa - sicer za kratek čas - s prodajalko v ARTu sva imeli reeees dolg pogovor. Potem sem kupila par blokcev in flukijev in šla. Plosk. Plosk.
2. Dobila sem nalogo, naj s piktogrami predstavim svoj najljubši pregovor. No, pravzaprav bi lahko katerega koli, ampak med reševanjem problema je le ta ratal moj najlubši. Trenutno.


No, če kdo ugane za kater pregovor gre, ga častim flaško Diablota. In ker rahlo sumim, da to ni ravno najlažja naloga, ga bom dala kar na hladno za vsak primer, če ga bom morala spiti sama. :D

Yey, nov post v samo 24 urah :)

I rule. I rock.

No, tale post bo namenjen pumpanju ega in občudovanju lastne superiornosti in pa seveda zgolj in samo promociji novega Češnjinega dizajna. Teta more samo še odstranit tist grd rob okoli slike iz templejta pa bo. :D

Občudujte prosim in bodite hvaležni, da sem vam v tako kratkem času namenila nov post.



Hja, mogoče se mi pa res že mal trga. :D

The best man for the job is a woman

One day I will go out and socialize, I prommise!
Tudi ta blog bo mogoče kdaj malo bolj živahen, toda trenutno sva večja bestiča s fotošopom (frustrator, me še vedno kvečjemu frustrira) and we are just fine.

Med mojim povprečnim oktobrskim delovnikom, ki izgleda nekako takole:
- da od 8.00 in do 16.00 slejvam,
- od 16.30 do 20.30 se učim plavat v akademskih vodah,
- vmes nekje raztegujem čas in delam še stvari, ki sem jih poimenovala - Kr neki.

Do konca meseca oktobra mi je v "prostem času" ratalo naresti samo 70 "Krnekijev". Ne me spraševati kdaj mam čas za to, ker se mi sanja ne. Toda takoj ko ugotivim kako mi rata raztegnit čas, ga bom začela prodajat. Zaenkrat pa zgleda se mi to dogaja spontano.

No, ampak za tele krice krace sem pa zadnjič dobila desetko. Ulala.

Bi si rekla kar piflarka, pa ne vem če je to primeren izraz - sej se ne piflam na pamet. Tako, da lahko rečem, da je vrednost (denarna malo manj, čustvena malo bolj) mojih krac precej narastla in so lahko tisti, ki sem kdaj kaj pokracala kakšno majico/zvezek/avto - popisala po prašni šipi in to/ danes zelo srečni, da so raje vzeli mojo kraco kakor vlagali na borzo.

No zdej si bom pa pustila jit še mal naspat, da čez dan izgledam kolikor toliko človeško. Ne morem že kar prvi dan izneveriti svoj novi moto. Jutri pa res!

Človek je ustvarjen za spanje

To je stavek leta in od zdaj naprej tudi moj moto - če me bo slučajno kdo vprašal kaj je moj moto. Če bi se mi to zgodilo kdajkoli prej bi bila verjetno v manjši zadregi, ker se mi je moto zdel taka neumna pogruntavščina. Res, kdo se je tega spomnu? Nekako se mi je zdel kr neki, da majo ljudje določen stavek, ki je vodilo njihovega življenja, bistva, obstoja in sploh vsega. Itak sem vsakega sumila, da si ga je tisti trenutek izmislil, ko so ga kaj vprašali, češ lejte jest mam moto jest sem ful pameten. No, zdej vem kako je če se z enim stavkom popolnoma identificiraš. In to je to - človek je ustvarjen za spanje.