Alicante

Ta teden ni slo bas nista po nacrtih.

Najprej tri ure na vrocem soncu cakamo na prenos iz Libanona in si mislim, da jim je verjetno kak odajnik vrglo v zrak. 20 minut kasneje na cnn-u potrdijo moje slutnje. Damit, ne smem mislt na nich slabga, ker se ocitno vse uresnici. (Think good thoughts, think good thoughts). In nato (spet) zaradi vrocine pozabim na uro kdaj je konferencna razprava med Fatahom in Hesbolahom. Okej, si mislim no biggy, ce nam tega vidla. Sej je blo dost, da sem od dalec slisala spanskega premiera Zapatera oz. Mr. Beana, ce kdo mene kej vprasa.
Skratka, edina delavnica, kako tradicionalno, ki se mi jo je uspelo udeleziti, je bila sumulacija birokratizacijske pridobitve azila ali drzavljanstva Velike Britanije. Azil mi je ratal dobit (ena od stirih srecnezev), drzavljanstva pak ne, ker ne vem kako si sledijo Britanski prazniki po vrsti v koledarju. Skratka budalastine.
Dons sem hotela spizdit nazaj v civilizacijo. A so bili vsi vlaki do Barcelone bukirani. That's so meeeee!
Tako sem imela potem tisoc in eno opravicilo, zakaj sem se pojavila nazaj v kampusu. Jebiga, eni grejo zjutri tect, midve z Majo sva pa peljali prtljago na sprehod, da se malo prelufta. Poleg tega naju je na zelezniski se nadlegoval nek fukjen ata, ki naju je spraseval kako to, da sva v Spaniji pa ne znava spansk??!! Jest se cist znajdem, ce znam narocit servezo in bokadiljo. Tko, da od lakote in zeje ze ne bom urmla. Sicer se, da te proklete spance, kjer itak noben ne govori anglesk vseeno razumeti in sva se s tem atom vse zmenile. Na koncu naju je hotel sam peljati "nekam". Hm, glede na to, da so naju imeli v Gironi za tiste gospodicne, ki se ukvarjajo z najstarejso obrtjo, ker sva zelili priti na prvo benzo na avtocesti, sem se malo zamislila nad sabo. Seveda, sva se veselo okoli razlagali, da naju bojo tam pobrali prijatelji. Itak, da naju noben taksist ni hotel peljati do prve benze. Pomoje so si vsi mislili, bogi vzhodnjakinji, tako mladi pa ze na cesti.

Jutri pa zares, predviden odhod v Barcelono ob 5.30, do takrat pa se vedno praznimo teranov liker in obcasno podlezemo spanskemu Amstelu, ki je baj da vej res uzasno pivo! Se bolj bedno je, ker se clovek navadi na slabo pivo, ce ga predolgo pije. Zal je treba prehoditi ful kilometrov po razbeljenem asfaltu, da se pride do kaksnega San Miguela, ki je ponavad se toplo. Pa pol ze raj mesam beden mrzel Amstel s Fanto Lemon.
Sicer pa nas v vseh teh travmah s slabim pivom tolazijo izredno nizke cene kave, pijace in hrane.

Bato pa vam sporoca:
Daj riburiburibu daj riburiburibu. Daj ribu. Langsam abr zihr.

Ni fer!!

Ravno, ko sem se odlochila za zmerno abstinenco, obtichim sredi 35 stopinj v Shpaniji z 200 litri teranovega likerja. Res, ni fer!

Jebesh abstinenco! Liker je treba spit/prodat do sobote. Zaenkrat hodimo okoli po kampusu in izvajamo degustacije in zraven she trzhimo hotke s Che Guevaro. Karshni koli nasveti, kako se v dveh dneh znebiti 200 litrov alkohola v drzhavi, kjer se ne sme piti na ulicah, bodo dobrodoshli.
Zdej se grem pa nazaj savnat k mojim sosedom iz Podsaharkse Afrike .

Končno tudi jaz

Weeeeeeeeeeee......

Z ruzakom na rami in zemljevidom v roki. Kam me bo vodila pot še ne vem natančno.
Vem samo to, da grem čez par ur proti Benetkam, kjer se bom usedla na avion proti Barceloni in pustila ves nepotreben balast v Sloveniji. In tega je v zadnjem času ogromno.


Še poročilo s tekme: Bilo je super. Kljub raznim problemom z iskanjem novega člana ekipe, problemi z mojo (ne)težo, raznimi napadi in obiski urgence, nam je uspelo. Napredek je res očiten. In ena pika včasih veliko pomeni, tudi če ni nobene prave konkurence. Ampak na koncu je važno samo to, da se skače!

In bili smo četrti!


En posnetek napada Killer Bee (moj nov nickname, očitno). V zadnjem fun jumpu, smo hoteli narediti 9-way, formacija je prišla direktno pod mano oz. jaz sem prišla nad formacijo, zaradi česar mi je zmanjkalo upora in sem priletela naravnost v Miho. Hvala bogu se je vse srečno končalo.

qrc pa razprodaje

Zakaj nimajo kdaj razprodaje oz. popustov za parkirne prostore v Ljubljani? Vem, da je skoraj neverjetno, ampak dopoldne se parkirni prostori kar tepejo med sabo, kateri bo imel to čast, da bo nanj zapeljala mašina na štirih kolesih. Zgleda, da jim je malo dolgčas, ker so se na ministrstvih in drugih vladnih ustanovah v bližini ljudje množično odpravili na dopust, da ubežijo mukam in stiskam (t.j. plačano srfanje po netu in ne ugovarjanje nadrejenim), ki jih pestijo v tamkajšnjih službah.
Med tem mestni redarji pridno pišejo rdeče lističe. Mislm, jebala jih čačkalica. Deset do dvajset parkirnih prostorov je cele dneve frej, naj bodo veseli, da jim kdo sploh plača za tisto uro parkiranja!!! Mi je zelo žal, da sem sploh dala tistih sto tolarjev, ker bom mogla zdej plačat 5 čukov.

No, da ne boste rekli, da se zmeri samo neki kurčim. Evo, ena dobra stvar se mi je pripetila danes, no ubistvu celo dve. Po sili razmer sem morala v raj poblaznelih žena - BTC (ja vem, obup)in dobila zadnji samonapihljiv armafleks. Wauu! Plosk. Plosk. Plosk. Skor sem dol padla od navdušenja, ko so mi povedali, da ga lahko dobim za 50 % nižjo ceno. Hudoo! No potem sem si v sami ekstazi kupila še troje spodnjih gat. Zdej lahko pomoje srečna crknem.

HIP HOP Snedvič

Bil je lep poletni dan z enim oblakom nad glavo, obetalo se mi je nekaj prijetnih aktivnosti in v takih primerih se je dobro primerno podpreti. Zaluštalo se mi je laškega in nekaj s kruhom. Po liniji najmanjšega odpora zavijem na Petrolov bencinski servis, kjer so s takšnimi stvarmi vedno dobro opremljeni. Po uspešnem nakupu zavijem pod bližnjo bukev in se začnem mastiti z zajtrkom. Laško je bilo mrzlo in sendvič je bil še svež. Na Petrolu so se še dodatno potrudili in mi v sendvič podarili še nekaj sveže, predvidevam, da ravno ulovljene divjačine, kar mi je potrdila še z zadnjimi migljaji svojih nožic.

Pa dobr tek!

Znanstveno dokazano

Fuzbal spodbuja porodne popadke!

Naša Nina iz azila je ob golu Zizuja namesto "goool" zavpila: "Fak, voda mi je odtekla!" In po 17 urah trpljenja in bolečin je povrgla dva nova prostovoljca v azilu za živali, Lourota in Ažbeja. Čestitke. Fotr pa je dobil čepke za ušesa in en six pack piva. Srečnima staršema predlagamo, da počakata z imeni, vsaj toliko da se vidi, če bo kateri pogrkoval ali šušljal.

Sicer pa, ko smo ravno pri Zidanu, tale igrca je res svinjska.

Update: In a kdo slučajno tega še ni dobil na mail, prebral na drugmu blogu ali kako drugače čeliral makaronarja??

Fajnli petek! Fajnliiii!!

Komi čakam da spizidim iz šhita (ja šita, ker ta šiht je že anojing). Rabim en konkreten večmesečni dopust, da se odpočijem od vsega hudega in zla, ki se mi je pripetilo za tem pisarniškim stolom in računalnikom. Sej vem, da si kakšni fizički radniki mislijo, kwa pa je hudega tej deklini v pisarni za računalnikom, kaj se je pa lahko tam zgodi??? Well, a lot!. Štorasta kokr sem, dnevno pridelam nekaj modric, katerih nastanek mi ni bil nikoli znan. Nogice imam čisto marogaste in folk misli, da me doma tepejo, tako da samo še čakam, kdaj se nam bo na vratih pojavil predstavnik centra za socialno delo. Poleg tega se pa še vsake toliko urežem s papirjem, mamicu mu celulozno in to še po fakiču!! Kako bom pa zdej fakiča kazala raznim mongoloidnim voznikom, ki me hočejo izriniti s ceste??!!

In dons grem po dolgem, dolgem, res predoooolgem času k mojemu frizerju. Končno mu je ratal prigurat svojo rit z dopusta in si vzet čas zame. Ni bil več v fillingu. Milsm, WTF? V kakšnmu filingu pa morš bit, da hočeš mene postrišt?? Res ni treba bit ravno v filingu, ker men čist vse paše kar mi Ali naredi. In sedaj v službi buljim v strop, fantaziram o obliki in nestrpno čakam, da bo cerkvena ura odbila dvanajstkrat, kar je božji znak, da sedem na vroči stol in se prepustim njegovim spretnim prstkom. Aleluja. Aleluja. Aaaalelu-uu-uujaaaaaaAAA!

Material za naš prvi plesno glasbeni spektakel

Tisti, ki ste se javili, da aktivno participirate na našem malem muziklu, tukaj je predlog za našo prvo predstavo, ki sem si jih sposodila od meni ljubih japončic in japončkov, ki mi predstavljajo pravi navdih. Upam, da vam ne bo delala probleme zajebana angleščina. Sicer pa, saj veste, pomembna je vaja!! Tako, da do naslednjič ko se vidimo, prosim, da vsi obvladate tele mahljaje in pravilno naglaševanje, kar je nadvse pomembno!

In še predlog za nadaljevanje, če bo naš muzikel velika uspešnica.

Ah, those silly Japanese people. Res so fantastični!

Surprajzzzzzz

Ko sem odkrila, da mi moj kabelski operater ponuja spremljanje postaje Cnbc (nek evropski satelit postaje Nbc), sem se malodane polulala od samega navdušenja, predvsem zato, ker lahko v večernih urah spremljam Late Night Show. Končno neki pametnega. Sicer ne ravno ob najbolj primernih urah, sploh če si prisiljen biti jutranji človek, ampak za pol ure všečnega humorja s Conanom O'Brienom se resnično splača malce prikrajšati spanec. Greš dobre volje spat in se zbudiš precej manj tečen.

A kaj zdaj???

Naštimam pouštre, jih malce potapkam, da so čim bolj komot in mehki, se zavijem v dekco in čakam. In šaltam. A ni ta program na petnajstki, zdej bi mogel biti tist tip z oglato brado čez pol face? Nope, tam je nek Itv. Še mal počakam in še mal pošaltam po ostalih programih, piše Cnbc, predvaja se ponovitev 24ur.. dabl ju ti ef???!!!…. In potem mi seveda kapne.
Prokleti čefurji operaterski!! Cnbc so mi »zatemnili« z nekimi jetri od iTv!! Da se razumemo, z iTv!!! To človeka res vrže iz ustaljenega življenskega tira. Kot prvo iTv imam še vedno na istem kanalu kot tri dni nazaj, torej lahko gledam na dveh kanalih, če bi me slučajno prijelo, da mi iz nekega kanalofobnega razpoloženja na 52. ni všeč. Da je logičnost tega dejanja na višku ves ljubi dan ponavljajo novice iz POP-Tvjevih 24 ur, ki jih tako ali tako ne gledam, ker me resnično boli desna dojka za Milico Makoter in njen sodni proces, niti me ne zanima kaj ima povedati Jelko Kacin ali Janez Janša! Nočem, da so grdi deci zadnja stvar, ki jih vidim preden grem spat.
(No ja, Conan res ni lep, je pa za razliko od slovenskih politikov vsaj zabaven!!!)

No na srečo sem našla program Boomerang, kjer so imeli včeraj maraton Hrabrega Miška!! Hudo! Ampak vseeno, to ni isto!

I want my Cnbc back!!

Šlaufanje

Šlaufanje - Oprema, ki jo potrebujemo: Hladilnik poln piva/vina/jacka. Kraj: pri Pogačnikih na vrtu, ki bi bil lahko po neki čudni teoriji tudi bazen. Občudovanje novega vrtnega inventarja, gibsastega yorkširskega terierja in oblikovanje zračnice okoli trebuha, na kratko - šlaufanje.

Ekstremno šlaufanje - Ležanje na Pogačnikovem vrtu, teoretiziranje o načinih, kako bi konec jemal gipsasti yorkširski terier in oblikovanje traktorske zračnice okoli trebuha, odganjanje nezaželjenih naključnih mimoidočih ter za konec še odlična Martina lazanja. Njami. Na kratko - ekstremno šlaufanje.

Vodno šlaufanje - Primerno za vroče poletne dni, še posebaj, če imate probleme s klimo ali pa je, tako kot jaz sploh nimate.

Oprema, ki jo potrebujemo: šlauf in kopalke, po želji lahko tudi brez kopalk, ampak obvečzno brez neoprena, prosim. Neopren je za pusije!!
Začetek: Mimo dvorišča Rastamana s šlaufaom na rami, gremo, gremo, nazaj nas več ne bo (no, to ni res) v mrzlo vodo Save Bohinjke, če te črni mož ulovi, jo pa raje hitro ucvri.
Nam je črni mož zažugal s »prajvt properti, prajvt properti«, zato smo se raje podali mimo elektrarne. Malce bolj zajebano, ampak toliko bolj zanimivo. Ko se navadimo na prvi šok ledeno hladne vode, se lagodno vsedemo v šlafue in nato sledi ena ura in pol veselja, presenečenj ter brzic ki jih ponuja tok Save Bohinjke. Na našo srečo, je bil dan prej urnebes in je padala toča, tako da je bila reka še toliko bolj visoka in prijetno nagajiva.
Konec: pod nekim savskim mostom, sredi idiličnega tolmuna, kjer se sončijo mlade rusalke zgoraj brez (hint hint).
Ocena: Lahko primerjamo s fitnesom, vendar mnogo bolj zanimiva in družabna zadeva. Ubistvu nima nobene veze s fitnesom, edino trebušne in hrbtne mišice so podvržene podobni obremenitvi. Samo enkrat sem čmoknila s šlaufa, ob tem pogoltnila dober liter vode in se enkrat rahlo podrgnila ob drevje, ko sem "opazovala" mlade račke. Skratka, vredno vsakega zamaha mojih ročic.

PS: Če je kdo dobil tukaj idejo za podobne neumnosti, naj prosim upošteva dejstvo, da je Bohinjka lahko zelo nevarna (Češka skala), zatorej podobne ekspedicije samo v spremstvu izkušenih ljudi, ki poznajo nevarne pasti Save Bohinjke. Naprimer: mene ;))