Ne maram se vozit z avijoni

Evo me. I'm back. Trenutno še zelo hudo obolevam zaradi krutega časovnega zamika, ki mi ne pusti spati ob primernih urah, pravzaprav mi sploh ne pusti spati in zato med valjanjem po postelji obujam spomine in se delam, da sem še vedno na toplejšem koncu sveta. Zatiskanje oči včasih tudi pomaga, ampak samo na kratki rok, zato že delam načrte kako čim prej pobegniti nazaj ali pa kam drugam, kam pa sploh ni tako zelo pomembno. I was thinking ... California is not that bad. Well maybe next time. ;))

Kolikor sem prej prezirala Ameriko (po ključu Amerika = politika = kruti kapitalizem = Bush = vojna = debilizem), mi je sedaj toliko bolj všeč (Amerika = velika država = veliko priložnosti = veliki avti = veliki avijoni = veliko skokov = jaz ne imeti komplekse) in Florida sploh ni tako slab kraj za preživet stara leta in penzijo. Vse na dohvat ruke - no nuge, klima je znosna in ljudje so pravzaprav veliko bolj prijazni kot doma. Well... ali pa samo španščina zveni tako prijazno, v resnici pa so me pošiljali v božjo mater. I will never know.

Edino kar mi od vsega tega izleta ni bilo najbolj povšeči je migracija čez Atlantik in nje posledice. Pravzaprav sem najbolj bentila nad nehumanimi razmerami letalskih prevoznikov. A veste, da vas pri Lufthansi med devet oz. osem urnim letom nazajgrede, hranijo na dve uri?? Potem pa še stevardese vsake pol ure nosijo osvežilne napitke in med drugim celo zastonj alkohol??? In jaz sem mislila, da bom lahko v miru prespala tisti dolgočasni film na tvju? No Wai!!

Razmišljam, da bi šefom na LH poslala predlog, naj razmislijo, da bi hrano na letalih v prihodnje postregli kar intravenozno, tako da se utrujenim potnikom ne bi bilo treba prebujati na dve uri samo zaradi hranjenja. Hecam se. Lufthansa je v primerjavi z ostalimi letalskimi prevozniki hotel s petimi zvezdicami. Celo stevardese so bolj prijazne in luštne od unih starih tečnih babnic pri United airlnes, ki ti niti nog nočejo zmasirati.

Enivejs.. ne glede na to, da smo od vseh slovencev, ki so v preteklem mesecu migrirali čez Atlantik imeli najbolj zajebano povezavo: Trst - Munchen - Washington - Orlando, nam k sreči ni uspelo zamuditi nobenega leta, tudi leta nam niso nobenega skenslali zaradi snežnih metežev, prav tako nas niso poslali v Texas ali nam zgubili prtljage. Je pa res, da sem zato morala na vsaki jebeni carini večkrat pokazat ruzak z dvema čeladama, kvihtami in še nekaterimi padalskimi rečmi, ne vem komu se imam zahvaliti, da me ob vsej tej čudni opremi, ki sem jo tovorila s seboj niso tudi rektalno pregledali. Sem pa pridno dala prsten odtise in uč na ogled. And ... Yes I felt like a criminal. Da ne omenjam večurnega čakanja na osebni pregled in pregled ročne prtljage, za kar je fino, da ne prideš na letališče samo eno uro prej, ker se zna zgoditi, da bo avijon odšel brez tebe, ker ti 15 minut pregledujejo pas in čevlje!! Sirijsli. A je že kdo skril bombo v zaponko na pasu?? Res ne maram te procedure za poletanje in ne maram se vozit z avijonom, razn če se iz njega ne skače. Vlak je mnogo bolj humano prevozno sredstvo. Ampak z vlakom težko prideš do Amerike, ane?

Drgač smo se mel pa zelo fino. Zelo. Celo tudi takrat, ko so modro nebo prekrile bele ovčice zaradi katerih so nam odpovedali enosmerno vozovnico na 4.100 metrov. No, takrat smo počeli druge neumnosti, kot naprimer:

Se učili sadjarske obrti.

I drove my Chevy to the levee. No Chevy ni bil moj, je bil rentan s strani Mihata M. Mi smo mel pa "malega" Dodgea, katerega gumice vidite za Chevyem.

Kluči od rentanga Dodgea - tisti rdeči gumb ma močno karmo . What is it for???

Po treh urah, ko je kazalo, da je ta dan s skakanjem zaključeno smo izgledali nekako tako zgubljeni, žalostni in s samomorilskimi težnjami - izzivanje aligatorjev v bližnji reki.

Vendar smo kmalu prišli k pameti in si raje naročili Buda ali dva ali tri... kdo bi štel.

In to je to .. priti mač. ;)