Ne, to niso Niet.

Dvojno zanikanje. Minus in minus je plus. Niet so bli! Čeprav brez Primoža, so bili enostavno super.

Takole se je včeraj pred Križankami zabavalo moje kolo. Če dobro napnete oči morda utegnete uzreti tudi malega Hada, ki pleza na drevo za kakšno spodobno fotko iz ptičje perspektive. :D




Dan je bil zares fenomenalen. Več o tem priča dejstvo, da mi med koncem službe in začetkom koncerta sploh ni uspelo pridt domov in se našminkat, odišavit in te stvari, tako da sem spet lutalo po gradu, kot kakšna mala narkomanka. Ljudje so se me ogibali v velikem loku. No edino The BIG- se je pustil zvleči na pivo. Aplavz za pogum. :D

Zatem sem se prislinila na klopco k super didžejki in vztrajnemu joga_bike_masterju, ki sta me predstavila hordi simpatičnih štajercev in spet je teklo pivo v potokih. Hura za Staropramen! Staropramen rox (my world). Ko smo se med koncertom drli AAAAaaaaaAAAA aaa pa tako lep dan je bil, preveč lep za smmmmrrrt. AaaaaAAAaaa ... me je totalno zgrabila nostalgija in to v noge. (To je hudič, če te nostalgija zgrabi v noge. Ful boli, skor tako kot revma.) Pomislila sem, madonca, koliko cajta je že preteklo, ko sem prvič slišala za Niete in oh, marička, it was a loooong, looong time ago. Nimam sploh dost O-jev, tolk dolg nazaj je to blo.

In ne morm verjet, da se po tolikem času še vedno spomnim (skoraj) vsa besedila. My memory iz supagrejt! Dokaz, da vutra resnično ne škoduje dolgoročnemu spominu.

Ugotovitve dneva:
- Niet so bili začetniki emo subkulture.
- Emoti so začeli biti emoti zaradi problemov s kožo - aknami. Kako vem? - Vsi emoti majo akne. Jaz bi bila tudi depresed, če bi imela tolk sranja na faci.

Jutri pa še The Beat Flet in Elemental. Can't Wait!!
Pišuka. Še dobr, da pišem ta blog, ki je sicer ne tako zelo ažuriran vodič po mojih koncertih, ampak vsaj vem kdaj so me TBF-jevci nazadnje navdušili. Bilo je leta 2006. FAk, kwa gre cajt. In o fak, dons sem ta stavek ponovila že vsaj 44x. Res gre ta cajt, k da bi ga zastonj talal.