Oz. kako se je končala sakrablu sreda.
Danes mi je vsaj 10 simpatičnih tipov navdušujoče pripomnilo kako odlično in super izgledam.
(Seveda, po tem, ko so videli tale fantastishe zajeb).
Kdo lahko ugane, kateri avto je bil to še včeraj?
PS: Še vedno z vsemi okončinami in glavo na parvem mestu (upam). Zdej pa nazaj počivat.
*Lucky Bastard*
Thursday, August 31, 2006
Wednesday, August 30, 2006
Sakrablu in v pičkumatr!
Pardon my french.. well it's my blogg anyway!!!
Očitno sem vstala na levo nogo. No, se mi zdi, da je cel svet vstal na levo nogo, jaz pa sem padla v epicenter svetovnih katastrof. Ko sem zjutraj ležala na levi strani moje postelje, sem z levim okularnim organom ugledala katastrofo od vremena. Ok, glede na to, da sem se zbudila v Ljubljani, ni to prav nič nenavadnega, but still… Nekdo tam zgoraj me nima preveč rad (zgleda malce prevečkrat omenjam besedi "pedofil" in "fajmojšter" v istem stavku). Gledam vremensko napoved za zvečer in vidim sončke in oblačke, a nič kapljic. Napovedujejo izboljšanje in si mislim, super.. današnji zmenek z Gogol Bordello bo vendarle na prostem, tista KUDova dvorana je malce premajhna in spomin na The Slackers in košarkaško moštvo pred mano je bil malce preveč sadomazo.
Ok, nekak se mi rata dostavt do centra mesta. Nekak mi rata pridt do pisarne, tudi kavo uspešno skuham, grem čekirat maile in pote o groza, o jeruzalem, o židki, .. o fak. Zastonj sem se naročila na manikuri, pedikuri, frizerju, maserju, zastonj sem si kupila lepo takmašno oblekico, lakaste čeveljce, ok mal se hecam, sam res se že sto let odpravlam k frizerju in ta prilika se mi je zdela idealna. Potem pa me folk navsezgodaj zjutraj bombandira s samimi slabimi novicamo.
Najprej zvem, da newyorški skacigoti napol mrtvi (preverjeno). Potem zvem, da bojo imelo Bitchboysi jutri zadnji koncert (ta informacija je sicer bolj "rekla, kazala"), potem zvem, da je premirje med Židki in Libanonci zelo trhlo (ok, that's not really a news), potem zvem, da mojega sodelavca ne bo v službo in moram sama po daril za šefa (mislm WTF), poleg vsega hudega moram zdej še boring kliping delat (in po vsej verjetnosti ne bom dobila povišice, ki se mi obljublja že od JANUARJA) in na koncu mi preostane samo še flaša enga zanč wiskija, ki se mi že eno leto valja po predalu. TNX A LOT!!
Očitno sem vstala na levo nogo. No, se mi zdi, da je cel svet vstal na levo nogo, jaz pa sem padla v epicenter svetovnih katastrof. Ko sem zjutraj ležala na levi strani moje postelje, sem z levim okularnim organom ugledala katastrofo od vremena. Ok, glede na to, da sem se zbudila v Ljubljani, ni to prav nič nenavadnega, but still… Nekdo tam zgoraj me nima preveč rad (zgleda malce prevečkrat omenjam besedi "pedofil" in "fajmojšter" v istem stavku). Gledam vremensko napoved za zvečer in vidim sončke in oblačke, a nič kapljic. Napovedujejo izboljšanje in si mislim, super.. današnji zmenek z Gogol Bordello bo vendarle na prostem, tista KUDova dvorana je malce premajhna in spomin na The Slackers in košarkaško moštvo pred mano je bil malce preveč sadomazo.
Ok, nekak se mi rata dostavt do centra mesta. Nekak mi rata pridt do pisarne, tudi kavo uspešno skuham, grem čekirat maile in pote o groza, o jeruzalem, o židki, .. o fak. Zastonj sem se naročila na manikuri, pedikuri, frizerju, maserju, zastonj sem si kupila lepo takmašno oblekico, lakaste čeveljce, ok mal se hecam, sam res se že sto let odpravlam k frizerju in ta prilika se mi je zdela idealna. Potem pa me folk navsezgodaj zjutraj bombandira s samimi slabimi novicamo.
Najprej zvem, da newyorški skacigoti napol mrtvi (preverjeno). Potem zvem, da bojo imelo Bitchboysi jutri zadnji koncert (ta informacija je sicer bolj "rekla, kazala"), potem zvem, da je premirje med Židki in Libanonci zelo trhlo (ok, that's not really a news), potem zvem, da mojega sodelavca ne bo v službo in moram sama po daril za šefa (mislm WTF), poleg vsega hudega moram zdej še boring kliping delat (in po vsej verjetnosti ne bom dobila povišice, ki se mi obljublja že od JANUARJA) in na koncu mi preostane samo še flaša enga zanč wiskija, ki se mi že eno leto valja po predalu. TNX A LOT!!
Sunday, August 27, 2006
Intruders
But not those Intruders.
Zjutraj me je iz postelje katapulitrala majcena a nadvse velika nadloga, v velikosti pike nad črko I, ki se je sprehajala po moji nogi in zasajala svoje gigantske čekane v moja mala bederca. Zraven nje še ena. In še ena. Faaaaaaak!!
Da bolhe imam. Proklete bolhe. V bistvu so jih imele naše mačke. Mačke smo takoj z bio-kemičnim orožjem razkužili, okopali, jih otrebili, skratka dezinfencirali ter nanje malodane nalimali znak za dezinfekcirane predmete – skratka sedaj so bolha FREE! A so žal tri predstavnice nezaželene vrste v želji po preživetju ugotovile, da jim je nadvse udobno, toplo in lepše med rjuhami. Zato sem pa očitno jaz azil za preživele bolhe.
Ker so bolhe, ličinke, gnide težko iztrebljiva (ne moreš jih zmaličiti s prsti), a nadvse neumna rasa našega planeta, se jih v naši negostoljubni maniri lahko znebimo nadvse preprosto. Zraven speče živali (ali v tem primeru človekove postelje) položimo lavor z vodo in prižgano svečko. Kretenke in pohlepnice se palijo na svetlobo in toploto, zato bodo v želji po lepšem jutru hotele priskakljati do sveče, a se bodo - na njihovo žalost, a na našo srečo - utopile. Bwahahahahaa. Kaj? Naj si pa drugič najdejo kakšnega drugega objedalca.
In vsak dan se naučimo nekaj novega.
(ps1: At least i'm not a lone in this shit - haha tudi druge blogerke imajo probleme z nepovabljenimi obiskovalci!!
ps2: Srbi srbi - kako srbi! )
Zjutraj me je iz postelje katapulitrala majcena a nadvse velika nadloga, v velikosti pike nad črko I, ki se je sprehajala po moji nogi in zasajala svoje gigantske čekane v moja mala bederca. Zraven nje še ena. In še ena. Faaaaaaak!!
Da bolhe imam. Proklete bolhe. V bistvu so jih imele naše mačke. Mačke smo takoj z bio-kemičnim orožjem razkužili, okopali, jih otrebili, skratka dezinfencirali ter nanje malodane nalimali znak za dezinfekcirane predmete – skratka sedaj so bolha FREE! A so žal tri predstavnice nezaželene vrste v želji po preživetju ugotovile, da jim je nadvse udobno, toplo in lepše med rjuhami. Zato sem pa očitno jaz azil za preživele bolhe.
Ker so bolhe, ličinke, gnide težko iztrebljiva (ne moreš jih zmaličiti s prsti), a nadvse neumna rasa našega planeta, se jih v naši negostoljubni maniri lahko znebimo nadvse preprosto. Zraven speče živali (ali v tem primeru človekove postelje) položimo lavor z vodo in prižgano svečko. Kretenke in pohlepnice se palijo na svetlobo in toploto, zato bodo v želji po lepšem jutru hotele priskakljati do sveče, a se bodo - na njihovo žalost, a na našo srečo - utopile. Bwahahahahaa. Kaj? Naj si pa drugič najdejo kakšnega drugega objedalca.
In vsak dan se naučimo nekaj novega.
(ps1: At least i'm not a lone in this shit - haha tudi druge blogerke imajo probleme z nepovabljenimi obiskovalci!!
ps2: Srbi srbi - kako srbi! )
Wednesday, August 23, 2006
The perfect getaway
Od preveč učenja, službe in skrbi človek lahko zboli.
Ker je preventiva boljša kot kurativa, ležanje v postelji pa ni ravno najbolj zabavna stvar na svetu, sem se podala na sveži alpski zrak, v srce prelepe Gorenjske.
Navabila sem se na fantastično pojedino, ki jo je pripravila Lonely Riderka, zjutraj (t.j. 12.00) pa me je zbudil vonj najboljše bele kave na svetu. She's really great at housewife job ;))
Pri njej nastanjeni avstralski zlati prenašalec Bret (or Brat) je potrpežljivo prenašal Riderko čez idilične kranjskogorske potočke, prav tako je nadvse potrpežljivo prenašal moje "predstave o avstralcih". (Tnx god. Ker bi sicer bolj težko pisala s polomljenimi udi.)
Fascinirana nad tem, čemu nekateri pravijo »vikend« - namig: it's not a small tree hous!!
Ker je preventiva boljša kot kurativa, ležanje v postelji pa ni ravno najbolj zabavna stvar na svetu, sem se podala na sveži alpski zrak, v srce prelepe Gorenjske.
Navabila sem se na fantastično pojedino, ki jo je pripravila Lonely Riderka, zjutraj (t.j. 12.00) pa me je zbudil vonj najboljše bele kave na svetu. She's really great at housewife job ;))
Pri njej nastanjeni avstralski zlati prenašalec Bret (or Brat) je potrpežljivo prenašal Riderko čez idilične kranjskogorske potočke, prav tako je nadvse potrpežljivo prenašal moje "predstave o avstralcih". (Tnx god. Ker bi sicer bolj težko pisala s polomljenimi udi.)
Fascinirana nad tem, čemu nekateri pravijo »vikend« - namig: it's not a small tree hous!!
Tuesday, August 22, 2006
Koks pa ti stala?
Ponedeljek zna biti zelo prijeten dan za sproščanje presežka energije. Ugotovila sem, da po novem ne maram Nejca in Anamarije, prav tako ne maram Naše male klinike. Well hate me, but this crap is quite stupid.
Imam pa po novem rada PTujčane. They think I'm only twenty. Ahahahaha. (Ja, ja PTujčani znajo biti kar OK, čeprav zakaj hudiča tako čudn govorijo???)
Precej drugače, kot bizarna elektronska sporočila, ki jih dobivam od mladoletnih visokofrekvenčnih dečkov, ki so pravkar prišli v fazo, ko je treba obuti gumjaste škornje, da lahko zagaziš med vse tiste odvečne hormone v stilu: "Hi. My name is Tom, I'm almost thirteen and I like your blogg very much. How old are you, twelve?" Amm... way too old for you, Tom. A ne bi mogu ti zdej na igrišču igrati basket, ne pa da kvasiš neumnosti.
And I get this all da fucking time!!!!!
No, Nortz, zaradi tega sem skinila uno grdo sliko in jo zamenjala za eno gršo, ki barvno sploh ne paše v moj blogg. Damit! Ta bo šla tud stran!
Imam pa po novem rada PTujčane. They think I'm only twenty. Ahahahaha. (Ja, ja PTujčani znajo biti kar OK, čeprav zakaj hudiča tako čudn govorijo???)
Precej drugače, kot bizarna elektronska sporočila, ki jih dobivam od mladoletnih visokofrekvenčnih dečkov, ki so pravkar prišli v fazo, ko je treba obuti gumjaste škornje, da lahko zagaziš med vse tiste odvečne hormone v stilu: "Hi. My name is Tom, I'm almost thirteen and I like your blogg very much. How old are you, twelve?" Amm... way too old for you, Tom. A ne bi mogu ti zdej na igrišču igrati basket, ne pa da kvasiš neumnosti.
And I get this all da fucking time!!!!!
No, Nortz, zaradi tega sem skinila uno grdo sliko in jo zamenjala za eno gršo, ki barvno sploh ne paše v moj blogg. Damit! Ta bo šla tud stran!
Saturday, August 19, 2006
Hip-o-honder
Yes, I still have this disease. Then i have narcolepsy too… well beside syphillis, gonorrhea and ebola. OK, I'm kidding about that, I only have Flesh Eating Disease. Potem imam še to »žensko« bolezen, za katero sem bila prepričana, da sem jo enkrat že prebolela in sem se proglasila za anonimno ozdravljeno šopaholičarko. Potem..potem pa se mi je zgodila ta sobota.
Družba, predvsem njeni zakoni, me je prisilila, da če v petek ali soboto zmanjka kakšen od osnovnih nujnih izdelkov (kruh, mleko, kava) za preživetje nedelje in s tem posledično tudi večino naslednjega tedna, se vklopijo alarmi in skočim čez cesto v lokalni Mečkator ali bližnji Špar. Jebi ga. Na Petrolu nisem še nikoli dobila dobrega svežega kruha, kaj šele salme ali sira, razen v tem primeru seveda, poleg tega pa mojo denarnico neverjetno motijo njihove cene. In ker se z vratolomno hitrostjo bliža The izpit, se na spisku znajdejo še razni motivatorji in budilci pozornosti, kot so Kukakola in Redbul, katerih se drugače ne pritaknem ni sa štapom preko vode (vraga, ne bi ja to kamnom gadžala). A v tem primeru so moralni, zdravstveni ali socialni zadržki irelavantni. Namreč v primeru The izpita smo za pozitivno oceno pripravljeni za sabo puščati tudi trupla, če je to potrebno. Ija..s takim življenjskim stilom bom čez 2 tedna truplo kvečjemu jaz.
Anyway. To make a long story, not that log…
Na spisku za v štacuno sta bila le kruh in Red Bull. Iz štacune sem prinesla: 5 žemelj, 2 Red Bulla, 2 kokakoli, ledeno kavo, 4 Kinder pingui (way much better than Kinder Bueno if you ask me!) in smetano za pretepanje oz. pavlako za mućenje, kot temu pravijo v Srbiji . Aja, pa še novo vrečko, ker je za kruh in Red Bull ne potrebujem, za vse zgoraj našteto pa jo. In res mi gre na jetra kupovat vrečke, ker se mi doma samo nabirajo in jih mam več kot Japonci čudnih navad.
Zakaj ne moram jit v trgovino in zares kupit samo tisto, kar potrebujem??? But than again I needed this ice coffee really badly. Sam, da tega nisem vedela, preden nisem stopila skozi vrata Mečkatorja.
Družba, predvsem njeni zakoni, me je prisilila, da če v petek ali soboto zmanjka kakšen od osnovnih nujnih izdelkov (kruh, mleko, kava) za preživetje nedelje in s tem posledično tudi večino naslednjega tedna, se vklopijo alarmi in skočim čez cesto v lokalni Mečkator ali bližnji Špar. Jebi ga. Na Petrolu nisem še nikoli dobila dobrega svežega kruha, kaj šele salme ali sira, razen v tem primeru seveda, poleg tega pa mojo denarnico neverjetno motijo njihove cene. In ker se z vratolomno hitrostjo bliža The izpit, se na spisku znajdejo še razni motivatorji in budilci pozornosti, kot so Kukakola in Redbul, katerih se drugače ne pritaknem ni sa štapom preko vode (vraga, ne bi ja to kamnom gadžala). A v tem primeru so moralni, zdravstveni ali socialni zadržki irelavantni. Namreč v primeru The izpita smo za pozitivno oceno pripravljeni za sabo puščati tudi trupla, če je to potrebno. Ija..s takim življenjskim stilom bom čez 2 tedna truplo kvečjemu jaz.
Anyway. To make a long story, not that log…
Na spisku za v štacuno sta bila le kruh in Red Bull. Iz štacune sem prinesla: 5 žemelj, 2 Red Bulla, 2 kokakoli, ledeno kavo, 4 Kinder pingui (way much better than Kinder Bueno if you ask me!) in smetano za pretepanje oz. pavlako za mućenje, kot temu pravijo v Srbiji . Aja, pa še novo vrečko, ker je za kruh in Red Bull ne potrebujem, za vse zgoraj našteto pa jo. In res mi gre na jetra kupovat vrečke, ker se mi doma samo nabirajo in jih mam več kot Japonci čudnih navad.
Zakaj ne moram jit v trgovino in zares kupit samo tisto, kar potrebujem??? But than again I needed this ice coffee really badly. Sam, da tega nisem vedela, preden nisem stopila skozi vrata Mečkatorja.
Thursday, August 17, 2006
Ritem človeštva ali Betty postane Betty-lama
(sicer mi je ljubši vzdevek Master Pain, ampak nej ti bo Nortz)
Torej, za kaj gre?
Short version: Vlada spet neki palamudi in nekdo bi spet rad obogatel. Ljudje pa so proti. Podprimo jih v tem in podpišimi peticijo proti Privatizaciji Dravskih Elektrarn.
Tukaj!
Torej, za kaj gre?
Short version: Vlada spet neki palamudi in nekdo bi spet rad obogatel. Ljudje pa so proti. Podprimo jih v tem in podpišimi peticijo proti Privatizaciji Dravskih Elektrarn.
Tukaj!
Ritem človeštva
Niet
... in vsaka oblast
pomeni policijo
in vsaka policija je orožje
v surovih rokah
in vsako orožje prinaša
trpljenje
in vsako trpljenje se
sprevrže v upor
in vsak upor tiho
preraste v revolucijo
in revolucija prinaša novo
oblast
in vsaka oblast pomeni
policijo...
pomeni policijo
in vsaka policija je orožje
v surovih rokah
in vsako orožje prinaša
trpljenje
in vsako trpljenje se
sprevrže v upor
in vsak upor tiho
preraste v revolucijo
in revolucija prinaša novo
oblast
in vsaka oblast pomeni
policijo...
Wednesday, August 16, 2006
It's such a perfect day!
Ha. Tole postaja čedalje lepš!
Za nameček sem z zadnjo gumo svoje makine zapeljala še v mačji iztrebek.
Za nameček sem z zadnjo gumo svoje makine zapeljala še v mačji iztrebek.
Ko ima hudič mlade, jih ima velik..
Kolegica s faksa me je opozorila na tole obvestilce. Pozor na datum objave!
18.07.06: PLAČILO DIPLOMSKEGA DELA Z ZAGOVOROM
Na podlagi 59. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur.l. 8/2005, 118/2005) je Upravni odbor Univerze v Ljubljani na seji dne 29. maja 2006 sprejel nov Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani, na podlagi katerega bodo morali vsi študenti brez statusa od 1. oktobra 2006 dalje plačati diplomsko delo z zagovorom v znesku:
- UNIVERZITETNI PROGRAM 125.100,00 SIT (522,03 EUR)
- VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM: 99.900,00 SIT (416,88 EUR)!
Omenjene cene veljajo za študijsko leto 2006/07!
Tisti, ki smo nameravali diplomirati oktobra ali decembra 2006, se lahko pošteno pojebemo in to na suho. In vsi vemo, da pregledovanje diplomskih del pri prfoksih ne mine ravno v enem tednu.
I think going to Lebanon would be easier.
18.07.06: PLAČILO DIPLOMSKEGA DELA Z ZAGOVOROM
Na podlagi 59. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur.l. 8/2005, 118/2005) je Upravni odbor Univerze v Ljubljani na seji dne 29. maja 2006 sprejel nov Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani, na podlagi katerega bodo morali vsi študenti brez statusa od 1. oktobra 2006 dalje plačati diplomsko delo z zagovorom v znesku:
- UNIVERZITETNI PROGRAM 125.100,00 SIT (522,03 EUR)
- VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM: 99.900,00 SIT (416,88 EUR)!
Omenjene cene veljajo za študijsko leto 2006/07!
Tisti, ki smo nameravali diplomirati oktobra ali decembra 2006, se lahko pošteno pojebemo in to na suho. In vsi vemo, da pregledovanje diplomskih del pri prfoksih ne mine ravno v enem tednu.
I think going to Lebanon would be easier.
Dviga mi se...
...tlak!
(kot bi se izrazil Zlatko Dobrič)
Že ničkolikokrat sem si rekla, da ne bom pogrevala starih župic, ker se prehitro skisajo. Prav tako sem si tudi že ničkolikokrat rekla, da prerekanje o politiki (naši, vaši, njihovi) ob kozarcu vina je a big waste of good vine. In pizdenje čez vlado in cerkev na mojmu blogu je a waste of time. Mine and yours !!!
Ampak sedaj mi je pa resnično prekipelo. Že predolgo čase se sprašujem v kakšni butasti državi živim(o), kako debilni so moji sodržavljani in katero debilno stranko si bomo izvolili na naslednjih volitvah. In seveda kak debilen zakon bodo sprejeli naši pošteni neskorumpirani, mi-ne-vemo-kaj-je-to-nepotizem poslanci.
Sledilo bo obilo kurčenja, tako, če imaš pod osemnajst let prosim beri dalje, da boš vsaj zvedel, kaj se ti lahko v življenju hudega pripeti. Ostalim, ki ne prenesete razburjanja in pizdenja vsepovprek, branje odsvetujem.
Verjetno bi mi dol viselo, četudi bi bili sami Janševi, Brejčevi in Jambrekovi bratranci v parlamentu in v vladi, ampak ko se s sprejemanjem naravnost blesavih zakonov malce preveč vmešavajo v moje osebno življenje, je pa mal preveč. Nismo več pod avstro-ogerskim cesarstvom, niti ne v Jugi, zato naj se cenjena gospoda ne obnaša tako, kot da smo jim nekaj dolžni in kot, da oni vejo kaj je najboljše za nas. Da, delo osvobaja, davki nas pa uničujejo.
Prvi problem je nastal pri temle prijaznem sporočilcu, ki sem ga prejela od meni nadvse ljubih (not) uradnikov. »Denar, ki sem jim ga brezobrestno posodila za več kot eno leto, mi bodo vrnili enkrat, ko se davkoplačevalci vrnejo z dopusta«. Lepo prosim? Ko se davkoplačevalci vrnejo z dopusta? Helooou. Jaz osebno (pa ne gre samo zame) sem se z dopusta vrnila že ohoho časa nazaj. In kje je sedaj moj denar??? Ne vem zakaj raje ne napišejo, ko se naši predragi direktorji in politiki vrnejo z dopusta, pa bomo videli, če jim bo kaj drobiža in volje ostalo. Ne pa, da nam takole nesramno lažejo v obraz. Seveda, po drugi strani, ne morem mimo astronomskih vsot, ki jih zaračunavajo v primeru, da tlačan.. pardon.. davčni zavezanec zamudi z oddajo davčne napovedi za en faking dan. Mislim, da ne bi bilo prav nič narobe, če bi bila kazen tudi v primeru, da DURS lepo plača kakšnih 100-200 jurjev kazni, če malce zamudi z izdajo odločbe. Ljudje se ne bi bunili, uprava pa bi bila verjetno precej bolj učinkovita pri reševanju odločb. (Virant, uči se!!)
Skratka, človek bi še pozabil na takšne probleme, če ne bi bile tukaj še te jebene nedelje in prazniki in seveda kurčev kebrov zakon. Se iskreno opravičujem trgovkam, če je njihov sine debil in zavozil cel lajf in srednjo šolo, zato ker je mogla mamica včasih tudi v nedeljo delat in je ni bilo doma. Kir pocen izgovor pa je to??!! In se resnično pardoniram vsem prodajalcem na benzah, če ob 21.15, ko hočem met en six pack piva za domov, vidijo moje veliko brazgotino razočaranja na obrazu!! In ja včasih mi prekipi!!!(ok, za tega niso prodajalci krivi, so politiki, but anyway.. pizdim itak čez vse trenutno).
V čem je sploh fora te ure?? Manj ga ziher ne pijemo. Ali pač?
V redu, pozabimo tudi to s kebrom. Pridemo domov malce slabše volje. Praznik je, jemo star kruh in pijemo teden dni staro Zalo harmony, slabe volje smo, ker je jutri spet delavnik in je treba jit delat, brezvoljno se vsedemo pred televizor, vklopimo RTV SLO, ki ima baje sedaj boljši program in cenejšo naročnino, dasiravno tega naša denarnica ne občuti. In potem tam v studiu sedijo neki stari in debeli župniki ter razpravljajo o raziskavah na zarodnih celicah. Poanta fajmojštrov je bila, da četudi bi raziskave na celicah lahko pripomogle k ozdravitvi najhujših bolezni (kot so aids, rak, itd) so oni (cerkev torej) proti temu, zato ker so vedno bili proti in ker nikoli ne bojo za, potem je še omenil svetost in nedotakljivosti človeškega življenja in potem je meni odneslo pisker. Kakšna svetost življenja neki, saj res, da bolni ljudje pri nas v bolnišnicah lahko umirajo na najbolj fensi šmensi operacijskih mizah, blazno dobr nam gre! A uni mali otroci z aidsom, a to je pa super?! A to pa je lahko bolno in pohabljeno in nima življenja at oll in ga nikoli ne bo imelo?? Pol se pa hvalijo z nekim samaritanstvom v Afriki.
A note to myself: Never ever ever ever watch tv randomly.
Še dobr da je enkrat na let Trnfest. Pa da mi Marty pa Drejci bobne in sintisajzer posodta, da loh spravim ves ta bes ven!
(kot bi se izrazil Zlatko Dobrič)
Že ničkolikokrat sem si rekla, da ne bom pogrevala starih župic, ker se prehitro skisajo. Prav tako sem si tudi že ničkolikokrat rekla, da prerekanje o politiki (naši, vaši, njihovi) ob kozarcu vina je a big waste of good vine. In pizdenje čez vlado in cerkev na mojmu blogu je a waste of time. Mine and yours !!!
Ampak sedaj mi je pa resnično prekipelo. Že predolgo čase se sprašujem v kakšni butasti državi živim(o), kako debilni so moji sodržavljani in katero debilno stranko si bomo izvolili na naslednjih volitvah. In seveda kak debilen zakon bodo sprejeli naši pošteni neskorumpirani, mi-ne-vemo-kaj-je-to-nepotizem poslanci.
Sledilo bo obilo kurčenja, tako, če imaš pod osemnajst let prosim beri dalje, da boš vsaj zvedel, kaj se ti lahko v življenju hudega pripeti. Ostalim, ki ne prenesete razburjanja in pizdenja vsepovprek, branje odsvetujem.
Verjetno bi mi dol viselo, četudi bi bili sami Janševi, Brejčevi in Jambrekovi bratranci v parlamentu in v vladi, ampak ko se s sprejemanjem naravnost blesavih zakonov malce preveč vmešavajo v moje osebno življenje, je pa mal preveč. Nismo več pod avstro-ogerskim cesarstvom, niti ne v Jugi, zato naj se cenjena gospoda ne obnaša tako, kot da smo jim nekaj dolžni in kot, da oni vejo kaj je najboljše za nas. Da, delo osvobaja, davki nas pa uničujejo.
Prvi problem je nastal pri temle prijaznem sporočilcu, ki sem ga prejela od meni nadvse ljubih (not) uradnikov. »Denar, ki sem jim ga brezobrestno posodila za več kot eno leto, mi bodo vrnili enkrat, ko se davkoplačevalci vrnejo z dopusta«. Lepo prosim? Ko se davkoplačevalci vrnejo z dopusta? Helooou. Jaz osebno (pa ne gre samo zame) sem se z dopusta vrnila že ohoho časa nazaj. In kje je sedaj moj denar??? Ne vem zakaj raje ne napišejo, ko se naši predragi direktorji in politiki vrnejo z dopusta, pa bomo videli, če jim bo kaj drobiža in volje ostalo. Ne pa, da nam takole nesramno lažejo v obraz. Seveda, po drugi strani, ne morem mimo astronomskih vsot, ki jih zaračunavajo v primeru, da tlačan.. pardon.. davčni zavezanec zamudi z oddajo davčne napovedi za en faking dan. Mislim, da ne bi bilo prav nič narobe, če bi bila kazen tudi v primeru, da DURS lepo plača kakšnih 100-200 jurjev kazni, če malce zamudi z izdajo odločbe. Ljudje se ne bi bunili, uprava pa bi bila verjetno precej bolj učinkovita pri reševanju odločb. (Virant, uči se!!)
Skratka, človek bi še pozabil na takšne probleme, če ne bi bile tukaj še te jebene nedelje in prazniki in seveda kurčev kebrov zakon. Se iskreno opravičujem trgovkam, če je njihov sine debil in zavozil cel lajf in srednjo šolo, zato ker je mogla mamica včasih tudi v nedeljo delat in je ni bilo doma. Kir pocen izgovor pa je to??!! In se resnično pardoniram vsem prodajalcem na benzah, če ob 21.15, ko hočem met en six pack piva za domov, vidijo moje veliko brazgotino razočaranja na obrazu!! In ja včasih mi prekipi!!!(ok, za tega niso prodajalci krivi, so politiki, but anyway.. pizdim itak čez vse trenutno).
V čem je sploh fora te ure?? Manj ga ziher ne pijemo. Ali pač?
V redu, pozabimo tudi to s kebrom. Pridemo domov malce slabše volje. Praznik je, jemo star kruh in pijemo teden dni staro Zalo harmony, slabe volje smo, ker je jutri spet delavnik in je treba jit delat, brezvoljno se vsedemo pred televizor, vklopimo RTV SLO, ki ima baje sedaj boljši program in cenejšo naročnino, dasiravno tega naša denarnica ne občuti. In potem tam v studiu sedijo neki stari in debeli župniki ter razpravljajo o raziskavah na zarodnih celicah. Poanta fajmojštrov je bila, da četudi bi raziskave na celicah lahko pripomogle k ozdravitvi najhujših bolezni (kot so aids, rak, itd) so oni (cerkev torej) proti temu, zato ker so vedno bili proti in ker nikoli ne bojo za, potem je še omenil svetost in nedotakljivosti človeškega življenja in potem je meni odneslo pisker. Kakšna svetost življenja neki, saj res, da bolni ljudje pri nas v bolnišnicah lahko umirajo na najbolj fensi šmensi operacijskih mizah, blazno dobr nam gre! A uni mali otroci z aidsom, a to je pa super?! A to pa je lahko bolno in pohabljeno in nima življenja at oll in ga nikoli ne bo imelo?? Pol se pa hvalijo z nekim samaritanstvom v Afriki.
A note to myself: Never ever ever ever watch tv randomly.
Še dobr da je enkrat na let Trnfest. Pa da mi Marty pa Drejci bobne in sintisajzer posodta, da loh spravim ves ta bes ven!
Saturday, August 12, 2006
Friday, August 11, 2006
Nablodek
Ja ja, take in podobne stvari se men zadnje čase prepogosto dogajajo. Ampak za vse je kriva Nimfa (ona pa bo verjetno obtožila vreme ali pa koga drugega).
But wait, it gets funnier.
Pač, ker sem imela samo številko od Romana, ki ni imel ključa od tapravih vrat in je povrhu vsega še hotel biti Nimfa (ne sprašuj zakaj, jest tud nisem!) sem, logično, šla čekirat zvonce, če bom morda na njih ugledala pravi priimek oz. kateri zvonec bi bil lahko pravi. Potencialnih zadetkov je bilo več.
1. Najlepša ženska na svetu
Če tole ni Frasovo!? Na temu sem imela že prst in samo Blodnjin SMS je preprečil, da nisem iz lepotnega spanca vrgla najlepše gospodične na svetu.
2. Izvaja tudi trike
Could be Nymphee
3. Ne mara cerkve
Well, could be too. Konc koncev, bi moralo na vseh ostalih zvoncih pisat "rad ima cerkev"
4. Ženitna poslovalnica
Now that's just to weird. Sam pri bloggerjih človek itak nikoli ne ve, s čim se zares ukvarjajo.
5. Zagrebački sejam
Ja, to je pisal na zvoncu za Bežigradom.
But wait, it gets funnier.
Pač, ker sem imela samo številko od Romana, ki ni imel ključa od tapravih vrat in je povrhu vsega še hotel biti Nimfa (ne sprašuj zakaj, jest tud nisem!) sem, logično, šla čekirat zvonce, če bom morda na njih ugledala pravi priimek oz. kateri zvonec bi bil lahko pravi. Potencialnih zadetkov je bilo več.
1. Najlepša ženska na svetu
Če tole ni Frasovo!? Na temu sem imela že prst in samo Blodnjin SMS je preprečil, da nisem iz lepotnega spanca vrgla najlepše gospodične na svetu.
2. Izvaja tudi trike
Could be Nymphee
3. Ne mara cerkve
Well, could be too. Konc koncev, bi moralo na vseh ostalih zvoncih pisat "rad ima cerkev"
4. Ženitna poslovalnica
Now that's just to weird. Sam pri bloggerjih človek itak nikoli ne ve, s čim se zares ukvarjajo.
5. Zagrebački sejam
Ja, to je pisal na zvoncu za Bežigradom.
Thursday, August 10, 2006
Zajci so kul
In sicer iz več razlogov. Dobri so za na krožnik, prav tako so nadvse všečni za kak montl v mrzlih zimskih dneh. Včasih pa so kul tudi za gledat in to ne samo takrat, ko se množijo. Še posebi zajci iz Pulp fiction in Rocky Horror Picutre Show (no ja, al pa vsi ostali). All this and more in only 30 sec.
In včasih je 30 sekund povsem dovolj!
Now quit bitching and click here!!
Marsikatera se verjetno ne bi strinjala, ampak tale zajc je definitivno boljši od DiPaprika. Mogoče nima tako izrazitih ličnic, a dela precej lepše mehurčke. Bow to the bunnies ;)
In včasih je 30 sekund povsem dovolj!
Now quit bitching and click here!!
Marsikatera se verjetno ne bi strinjala, ampak tale zajc je definitivno boljši od DiPaprika. Mogoče nima tako izrazitih ličnic, a dela precej lepše mehurčke. Bow to the bunnies ;)
Tuesday, August 08, 2006
Kvizko - lepo je biti miljonar
En post v bližnji a zamegljeni prihodnosti bo definitivno tudi o tem, kako sem stopila na sveta tla. Do takrat pa tist, ki ugane kaj je na fotki, dobi miljonico v redovalnico in eno veliko birco.
PS. Naj ob tej priliki opomnim še dve osebi, ki mi prav tako dolgujeta birco. Ena za vrnjen življensko pomemben ogenj, druga pa za prvo nagrado v tekmovanju v ugibanju geografskih lociranj ameriških markacij. DOH!
Monday, August 07, 2006
Guess what...
I'm back.
Pogrešala sem mamico in pire krompir ter kos sočnega mesa. In kaj naj rečem drugega kot … prokleti vizigoti!!! But wait, there's more!
Ubistvu ni prav nič narobe, če se nekaj dni prekladaš iz španske savne (beri šotor) v rahel veterc s senco, ki jo potem cel dan fanatično zalezuješ, tako kot župnik otročičke. Zakaj? Zato, ker prokleti vizigoti uredijo camp, ki je oddaljen od plaže samo eno uro z javnim prevozom. So že vedeli zakaj.
In prav nič ni narobe, če greš v celem tednu samo enkrat na plažo. Na Costa Bianci si ime »bianco« zasluži samo škatla pralnega praška in mogoče kakšna vrečka iz štacune, ki je zares edina bianco barve.
Sploh se ne čudim, zakaj se želijo katalonci odcepit in v tem jih v celoti podpiram.
Sem pa, in zahvala gre seveda samo balkancem, kamor Slovenija geografsko baje ne paše, dasiravno s(m)o mentalno bolj dovzetni za balkanski život, doživela balkaniado, bila v Konobi kod Maršala, občudovala dvojnike Bekstrit bojsov in od njih celo dobila avtogram (juhuuuhuuu), jedla gigantsko paello s polžki ter srečala Mr. Beana in nekaj čudnih ljudi.
Barcelona je enkratna. Skupaj s šopingom lahko združiš še zanimive oglede lepih hiš, parkov na hribčkih in znamenitih znamenitosti, pa še podzemno imajo in na skoraj vsak hrib vodijo črnogorske štenge. Seveda, pozabijo omeniti, da znameniti park Guell stoji na neki Šmarni Gori. Po nekaj urnem obveznem obleganju štacun in kafičev s Claro*, ob rahli otoplitvi, samo cc. 44°C ter pričakovanju kdaj bom ugledala znameniti pisani kamen, vseeno zlezem na hrib in zaprepadeno ugotovim, da tam ni nič. Ampak res nič! No ja, polno turistov in teta, ki šprica razbeljeni pesek. Prokleti vizigoti, kakšen nateg! Seveda, vse znamenitosti so na drugi strani parka pri »vhodu« in jih vidiš šele, ko prepešačiš nešteto potk in si že na tem, da bi avtorja vodiča po znamenitostih nekam poslal. Na "vhodu" pa se je res trlo odbitih Gaudijevih stvaritev in raznih močeradov. A tem raje prihodnjič. No ja, vsaj uspelo jim je, da sem se nahodila za cel lajf in še za naslednjega, itak sem en teden prej sam ležala, kot krava na lepo vzgajani travi.
Od znanih oseb videla samo tega revolucionarja in kočevskega medveda.
Andora is a place to be. A pod pogojem, da nisi razvajena turistka in te zanima še kaj več kot ždenje v kafiču, mimo katerga curlja rečica. Pivo je namreč v vasici, ki je baj da vej tudi glavno mesto 3 ojre pa pol…. pardon.. 3 EVRE in pol!! Sem se naučila, da samo cigani pa štajerci govorijo »ojri«, ker nisem ne eno ne drugo, sedaj pospešeno rediramo toto besedo iz svojega besednjaka.. In ker v enem vročem dnevu brez problema spiješ 3, 4 pive + kakšno Claro, si lahko sami zračunate koliko to pride v štirih dneh. Mal velik. V takem primeru se bolj splača podkupit kakšnega lokalca, da ti pokaže kje se lahko konkretno ohladiš in še uživaš zraven. Takih placev je sicer v Andori ogromno, nadvse primeren za to je, kot se sami pohvalijo, največji, če ne pa vsaj najvišji namakalnik v Evropi. Vendar za kaj bolj adrenalinskega in zahtevnega se splača zapeljat nazaj do meje, kar ti ne vzame ravno veliko časa..cca. 15 minut in si privoščiti malce skakanja in namakanja. Fan-fan-fantastično!!
*Fanta Lemon/Schweps in San Miguel
Pogrešala sem mamico in pire krompir ter kos sočnega mesa. In kaj naj rečem drugega kot … prokleti vizigoti!!! But wait, there's more!
Ubistvu ni prav nič narobe, če se nekaj dni prekladaš iz španske savne (beri šotor) v rahel veterc s senco, ki jo potem cel dan fanatično zalezuješ, tako kot župnik otročičke. Zakaj? Zato, ker prokleti vizigoti uredijo camp, ki je oddaljen od plaže samo eno uro z javnim prevozom. So že vedeli zakaj.
In prav nič ni narobe, če greš v celem tednu samo enkrat na plažo. Na Costa Bianci si ime »bianco« zasluži samo škatla pralnega praška in mogoče kakšna vrečka iz štacune, ki je zares edina bianco barve.
Sploh se ne čudim, zakaj se želijo katalonci odcepit in v tem jih v celoti podpiram.
Sem pa, in zahvala gre seveda samo balkancem, kamor Slovenija geografsko baje ne paše, dasiravno s(m)o mentalno bolj dovzetni za balkanski život, doživela balkaniado, bila v Konobi kod Maršala, občudovala dvojnike Bekstrit bojsov in od njih celo dobila avtogram (juhuuuhuuu), jedla gigantsko paello s polžki ter srečala Mr. Beana in nekaj čudnih ljudi.
Barcelona je enkratna. Skupaj s šopingom lahko združiš še zanimive oglede lepih hiš, parkov na hribčkih in znamenitih znamenitosti, pa še podzemno imajo in na skoraj vsak hrib vodijo črnogorske štenge. Seveda, pozabijo omeniti, da znameniti park Guell stoji na neki Šmarni Gori. Po nekaj urnem obveznem obleganju štacun in kafičev s Claro*, ob rahli otoplitvi, samo cc. 44°C ter pričakovanju kdaj bom ugledala znameniti pisani kamen, vseeno zlezem na hrib in zaprepadeno ugotovim, da tam ni nič. Ampak res nič! No ja, polno turistov in teta, ki šprica razbeljeni pesek. Prokleti vizigoti, kakšen nateg! Seveda, vse znamenitosti so na drugi strani parka pri »vhodu« in jih vidiš šele, ko prepešačiš nešteto potk in si že na tem, da bi avtorja vodiča po znamenitostih nekam poslal. Na "vhodu" pa se je res trlo odbitih Gaudijevih stvaritev in raznih močeradov. A tem raje prihodnjič. No ja, vsaj uspelo jim je, da sem se nahodila za cel lajf in še za naslednjega, itak sem en teden prej sam ležala, kot krava na lepo vzgajani travi.
Od znanih oseb videla samo tega revolucionarja in kočevskega medveda.
Andora is a place to be. A pod pogojem, da nisi razvajena turistka in te zanima še kaj več kot ždenje v kafiču, mimo katerga curlja rečica. Pivo je namreč v vasici, ki je baj da vej tudi glavno mesto 3 ojre pa pol…. pardon.. 3 EVRE in pol!! Sem se naučila, da samo cigani pa štajerci govorijo »ojri«, ker nisem ne eno ne drugo, sedaj pospešeno rediramo toto besedo iz svojega besednjaka.. In ker v enem vročem dnevu brez problema spiješ 3, 4 pive + kakšno Claro, si lahko sami zračunate koliko to pride v štirih dneh. Mal velik. V takem primeru se bolj splača podkupit kakšnega lokalca, da ti pokaže kje se lahko konkretno ohladiš in še uživaš zraven. Takih placev je sicer v Andori ogromno, nadvse primeren za to je, kot se sami pohvalijo, največji, če ne pa vsaj najvišji namakalnik v Evropi. Vendar za kaj bolj adrenalinskega in zahtevnega se splača zapeljat nazaj do meje, kar ti ne vzame ravno veliko časa..cca. 15 minut in si privoščiti malce skakanja in namakanja. Fan-fan-fantastično!!
*Fanta Lemon/Schweps in San Miguel
Subscribe to:
Posts (Atom)