Vreme sploh ni tako dolgočasno, kot se sliši

Od vremena je odvisnih kar precej odločitev v mojem vsakdanu. Vem, pretty bedno. Stvari v mojem življenju grejo pač nekako tako, če bo lep in sončen dan bom šla v službo s kolesom in tako okolju prišparala kak gram nevarnih izpušnih plinov, sebi pa kak liter božjastno dragega bencina.

Če bo za vikend deževalo, bom ostala doma in "malala" ter si tako prišparala praviloma drage vikende, ko ves tisti našparan bencin od sončnega tedna pokurim za prevetritev na nekaj tisoč metrih. Takrat me priznam, prav po slovensko okolje zelo malo briga. Jebiga, temu se reče odvisnost.

Tako nanese, da sem se zmožna cele ure in ure pogovarjati samo o vremenu. Ali bo nad Slovenj Gradcem šajba, se utegne nad Novim mestom utrgati oblak in zapolniti močvirnate bazene na pristajalnih površinah - jeah Rock otočec all the way. Ne vem zakaj nam še ni prišlo na misel, da bi organizirali Miss/ Mr. blatnih padalcev. We are soooooo slow.

Anyway. Vem, da so tokovi, ki nam prinašajo vreme včasih zelo muhasti in nepredvidljivi, zato niti nisem tako začuedena nad "salamonsko" rešitvijo vremenarjev na 24ur.com. Tole je njihova napoved za ta teden.



Vremenska napoved v sliki: dež, dež, in dež.

Vremenska napoved v besedi: v sredo in četrtek bo sončno in vroče.

Am, bam, pet podgan. Štiri miši, uh me piši, vija vaja ven. Sončno bo. Ne deževno bo. Eh, dopoldne bo sončno, popoldne pa bojo plohe. Matr, to vreme!!

Nebeško

Jej. Včerajšnji preklensko vroči dela prosti dan smo izkoristili za počitek svojih možganskih celic in odpeljali svoja pregreta telesca na Bovški veterc. Bilo je krasno. Kratki rokavi, kratke hlače in 4.000 metrov nadmorske višine. Malce smo se zajebavali, srečali stare prijatelje, spoznali nekaj novih ljudi, leteli na hrbtu in se preganjali po nebu, kot kakšni mladi gorski orliči. Bilo je nebeško! Žal ne obstaja nobena dokumentacija posneta na filmski trak, tako da bo malokdo verjel v našo vsesplošno superiornost na nebu in na zemlji :))

Jebiga, pravijo If it's not on tape, it didn't happen.

Prejšnji vikend smo v Novem mestu imeli tekmo v 4-wayu in nam je že po prvem skoku crknila neka reč na kameri, zaradi katere nismo mogli DL-jati posnetkov na računalnik, ampak samo na neko staro zaprašeno televizijo še iz Titotovih časov. No tekma je bila super, četudi smo tretje mesto zgrešili za 1 piko!!! OOuuu kakšna beda! Tale inflacija in nenormalne podražitve bencina so prizadele tudi nas reveže. Tako, da zdaj je en trening skok dražji še za ene 5 eur glede na lansko poletje. Evo, ne vem, če se je še katera reč tako podražala, kot padalski skoki. Še kruh ne!!!!No, ampak se nismo preveč sekirali, ker smo se res odlično odrezali, kljub ene petim kamera bustom*.

Enkrat je bil še celo ful žur, ko se nam je podrl exit iz avijona in smo leteli proti zemlji, kot kakšni štirje debilni čevapčiči in ob tem še uživali. Ja tudi, če zajebeš moraš uživat. Pika.


Večino teh rotacij smo sploh prvič izvajali v zraku in lejte kako fajn nam je uspelo. ;)


* kamera bust je, če ni na kameri vidno, da je ekipa naredila predviden tekmovalni lik.

Voham kisle kumarice v zraku

Sreda bi mogla bit vedno frej. Tko je!

Kaj pa ti poslušaš?

Opažam, da se zadnje čase precej čudno obnašam. Mogoče ima kaj posredi neredna prehrana, zanabiti, da sem rahlo neprespana ali pa enostavno popijem premalo kave. Še zmeri se grem namreč eno čudno "dieto" - eno kavo na dan. Dokaj neuspešno, ampak še zmeraj vztrajam. Pravzaprav sem si vzgojila nov fetiš, ki me je totalno obsedel. Ne vem, če je že tako abotno, da zaradi njega ne bi jedla in spala, ali da bi se mi odpovedali frendi in lastna familija. Sumim sicer, da ni daleč.

Stvar je v temu, da sem se rahlo obsesivno navezala na svoj gedžet. In na kaj se lahko ženska naveže, kar ni ultravibrator s tremi glavami, računalnik ali, boh ne daj TV, ki je pri meni pase prededen so ga sploh izumili.

Navezala na svojga fotiča. Kronično, abotno, nezdravo, imam neke vrste fotofilijo. Fotič je pravzaprav že mutiral v moje tretje oko in se zarasel na roko in en del mojega obraza. To pomeni, da skupaj spiva, jeva, delava, se voziva, skupaj opravljava osnovnga gospodinjska opravila in tudi smeti neseva skupaj ven. I know it's sick and it's gettin worse!!! Lahko bi me kdo prijavil na kakšno spletno oko za gedžete zaradi nehumanega - no, zlofotografskega zlorabljanja.

Ko pade mrak se začne maj mišn. Takrat se odenem se v črno (kakopak) in se podam v noč. novim dogodivščinam naproti. Stopim na okno in visoko iztegnem desnico, da bi poletela .. aja, to je bil superman. Upsi. Vseeno, ne vem če je to ravno normalno, no. Sicer nisem (še) razvila fetiša na slikanje čevljev mimoidočih, dasiravno me ob določenih primerkih prime, bi jih fotkala in objavila na spletni strani theugliestshoesontheworld.com. Da ljudje vidijo, kako to izgleda na nogah iz drugega zornega kota. Eni si enostavno ne znajo kupit stila.

Zadnjič sem ugotovila, da kandelabr pred našo bajto oddaja neko posebno svetlobo in sem ga potem ene par minut obsedeno fotkala. Tako sem bila zatopljena v svoje početje, da nisem opazila sosede, ki je stopala po ulici. Zalotila me je ravno v trenutku, ko sem se dokaj glasno navduševala nad nastalimi fotkami. Ne vem ali se mi samo zdi, ampak od takrat dalje se mi samo prisilno nasmehne in mi nameni poseben pogled "you weird notty filthy girl". Sumim, da pobriše ograjo za mano, če se je dotaknem. Kot, da sem kaj slabega naredila. Res ne vem kwa je narobe, če hoče met punca kakšno fotko mestne svetilke. Jo pač ma, ne? Eni ljudje mamo fotke kandelabrov, drugi pa majo nage babe. Jebiga. Vsi drugačni - vsi enakopravni, al kaj že?

No ta teden pa sem se najbolj navduševala nad avtoradii. Tkole igranje z lučkami lahko rodi prou zanimive risarije, ki jih lahko podtaknem kakšnemu zadetku za odkrivanje njegove psihe. Al pa, če se mi kdaj utegne zgoditi, da bom morala zaposliti kakšno osebo. Potem ji bom podtaknila eno od takšnih fotk in jo vprašala kaj vidi v njej. Ja tale stavek se mi je zapisal z veliko mero ironije. :D Mogoče bi si iz tega lahko kej prerokovala, tako kot kakšna stara teta bere usodo iz kavne usedline, ali pa Maruča iz kamnov ali pa Deni - Denijel Šmid iz kart. If they can do it, i can do it to. V kavnih usedlinah sem vedno videla samo žirafe in slone. Dejansko se počutim, kot da bi živela v živalskem vrtu!!

Kaj je Bush v resnici želel povedati?

Slovenia iz a pis of paradajz.

G.W. Bush




Slike spet spravljam v gibanje. Spet? Okej, malce sem še okrnela, tole ni ravno nešlampast primerek tovrstnega početja. A jebiga ga, sem se pa fino zabavala, ko sem ga delala in to je pomembno. Naslednji bo boljši, ablubm. A si kdo upa uganit, koliko cajta sem porabila za teh 18 sekund filmčka?

Stavek sem res malce iztgrala iz konteksta, ampak to je zdej tako nobel, da sem si tudi jaz dovolila. Zavoljo umetnosti, se ve. :)

Morebiti zna biti moja rochnica malce nečitljiva, zato prilagam še podnapise.
"Slowenia iz ... e he he ... en velik kos paradajza".

When beatuy speaks for itself

Orto bar V Kranju.

Edit: O. My. Internet. Beatuy?? Ofišli.. jaz imam disleksijo, če slučajno še kdo ni opazil. Seveda bi moralo pisati nekaj povsem drugega.

Pozor, baba za volanom!

I'm sliiiiiightly upset.

Danes sta me že dve kuri prav grdo izsilili, s tem da mi je ena kokoš ob tem, da se je iz pasu za zavijanje levo urivala na moj pas za naravnost, ob paničnem hupanju še kazala zelo, zelo skremžljen obraz - ne vem ali je bila jezna, ali pa je imela le hude travme iz otroštva. V pantomiminem jeziku sem jo zelo razločno vprašala ali je mentalno prizadeta ali je samo neumna. Odgovora žal nisem dobila, ker je ženšče nekaj metrov za tem varno in uspešno ustavila pred dovozom hiše. Še dobro, da je bila tako blizu doma, jaz si ne bi upala v takem stanju vozit naokrog. Ma sej jo zastopm, doma jo mož tepe, v službi ji šef teži, potem mora pa še med vožnjo razmišljat kako bo čim hitrej prišla domov, da nahrani tečne otroke. Božca.


Najprej razčistimo nekaj za vedno in za zmeraj, na veke vekov, enter in tako dalje:

• Če zavijamo levo, se v križišču postavimo čim bližje levemu robu smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje levo.


• Pri zavijanju desno, se postavimo čim bližje desnemu robu smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje desno.


• Pri vožnji naravnost, se postavimo čim bližje desnemu robu smernega vozišča ali na prometni pas za vožnjo naravnost.
  

A si je to tolk zajeban zapomnt??????

Seveda obstajajajo tudi objestni primerki moškega spola, ki niso vredni, da nosijo roza knjižico - take ponavadi nazivamo s posebno lepimi in izvirnimi nazivi, kot so Kreten, Idot, Pič Katimaterina, Datidecaurikverchodila, Najte Kokljabrcne, Mamicutin Akalašnik, Jebalatečačkalica, Kdotije Vozniškodal, Pederast ali zgolj s sočnim - Peder. Po mojih osebnih izkušnjah takšni osebki v večini primerov frajarijo, izzivajo svoje sposobnosti obvladovanja vozila in tako ogrožajo predvsem naša življenje, zato jih kot take imamo lahko le za zelo imbecilno človeško podvrsto. Ja, če imaš preveč želeja na laseh je večja verjetnost, da ti na njem spodrsne.

Ženske v proemtu pa so druga zgodba. Njihovo poznavanje cestno prometnih predpisov je na nivoju pravkar izleglega piščanca. Kadar imajo prednost lahko prej pričakuješ, da si bodo odgriznile roko in raztreščile vsaj dva avta, kot pa kakšen avto spustile pred sabo. Razvrščanje v križišču, pravilno nakazovanje smeri zavijanja (opažam, da so se v Ljubljani tega navadili tudi moški - torej kureci) in predvsem pravilna vožnja v krožišču pa jim je že španska vas. Kako bi se šele znajdle sredi Barcelone, nočem niti pomisliti.

Prav tako bi bilo zelo odlično, če bi iz prometa umaknili vse starejše letnike. Tako avtomobile, ki onesnažujejo okolje, kot senilna trupla, ki ne ločijo številke 9 in 5. Ne mi vozit 50, če je omejitev 90.

Mejdun.

Alcohol improves my balance ...

and imagination.

Še enkrat več se je izkazalo, da so sobote res preveč naporne za karkoli drugega, kot ždenje na postelji z lepo novo knjigico v roki. Največ kar sem naredila danes je, da sem šla DVAKRAT!! v štacuno, se konkretno nažrla pašte in se zicnla pred komp in delala take reči.




Mogoče bom presegla samo sebe šla zvečer na kak koncert. Kwa se mam jest fino.

PS: Vinoteka Ljubljanski Dvori rulz. Naročili smo buteljko vina zraven pa dobili še the whole package prigrizkov - 2x. Še bom šla ke. V Opera baru dobiš samo vrček za hlajenje, ki ga baj da vej, cabarnet suvinion niti ne rabi - razn, če ga pred odprtjem ne potegneš direkt iz kotla. Te kelnariji res nimajo pojma. :D

You know you're a skydiver when...

You try to convince the flight attendant on a commercial flight that you really! would be much more comfortable sitting on the floor.

Threesome fotk iz Slovenskih Konjic. Ko ne skačem mi je na letališču lahko izredno dolgčas in takrat za zabavo zasledujem padalce na pristankih. Borut se je odločil, da me bo malce presenetil in mi nepričakovano zapoziral ter mi tako malce popestril relativno neadrenalinski dan. Še dobro, da so se moji refleksi, v nasprotju s sicerajšno prakso, tokrat presenetljivo hitro odzvali, ker tole je bilo res too close.

Jebeš

Jebeš tak kapitalizem, kjer se štacune zapirajo ob 19.00 in jebeš tako demokracijo, kjer lahko izbiraš med Lolekom In Bolekom!

Danes ni moj dan. So bile zadnje besede, ki sem jih izrekla preden sem se vsedla v avto in ugotovila, da njegova mašina ni na isti valovni dolžini z njegovim štarterjem. Sem mar jasnovidna? Morda povem natančno tisto reč, ki vam leži na jeziku? Zgolj naključje ali pa bi res morala vsaj enkrat igrati loto? Ne, jest sem čarovnica.

Zakaj potem pridem do štacune v trenutku, ko mi pred nosom zaklepajo vrata? S temi modernimi vrati na senzor, pa je še toliko bolj zajeban. Bebavo stojim pred zaprtimi vrati trgovine in kremžim čelo ker se ta hudič ne odpre. Stopim korak nazaj, pa potem spet naprej, senzorju na vratih namenim butast pogled z veliko vprašanji in WeTeFeji, probam še z leve in z desne, vrata pa so še kar zaprta. Watdafak??? Moram se naučit začarat tole z vrati.

Špar ima vrata s tako naprednim senzorjem, da me sploh ne pofočka, ko grem mimo, Merkator pa ob 19.00 zapira svoja vrata za vse. Brez izjeme. Ja, jebeš tak kapitalizem, kjer se jim jebe za kupca!

Tudi Lolek in Bolek nista imela najbolj uspešnega dne v življenju. Pokazala sem jima fakiča in kaj je to načelnost.

Kul reklama za Hondo

Makes me wanna buy this new Honda Accord. :D



Tnx to: Teoo in Sv3der ter vsem ostalim, ki ste mi pridno pošiljali linke. :D Aj aprišiejtid.

I'm a creep, I'm a weirdo ...

what the hell am I doing here, I don't belong here. I don't care if it hurts.

"Dobra stran padalstva je da, če kakšno reč zajebeš, imaš do konca življenja čas, da jo popraviš."

Profesor

Besede mi je takorekoč pobral z jezika in res se ne bi mogla bolj strinjat z njim.

Moj 239 skokec po vrsti je bil eden boljših. V zraku je vse potekalo tako kot mora, vsak je naredil natančno tisto kar smo se zmenili, zelo pomemben eyecontact je bil končno prisoten, v luftu je bila prava mešanica potrebnih sestavin in voila ... to je to ... skok nam je res super uspel. Ponosni smo sami nase.


Edino kar malce pokvari razpoloženje je trd pristanek in posledično neskakanje in gledanje v luft.

Res je bedno, če ždiš na letališču in ne smeš skakt. Sicer sem se tolažila z dvema mrzlima pločevinkama polnjenima z laško brozgo pritisnjenima ob bolečo točko, a kaj ko od tajkunizacije dalje ne znajo več delat spodobnega piva.

PS: Zvočnike pa le dajte potiho!