.

in še ta tiste z laptopi ..

Zakaj nisem nikoli postala frizerka?

Koliko eureka momentov sem imala v življenju niti ne vem, ker jih je bilo ogromno. Ni je stvari, ki je ne bi želela sprobati in narediti. Kakšne neumnosti tudi sem, npr. skočila z graže z odprtim dežnikom, doma nosila paglavce iz mlake in se pretvarjala, da zdravim ranjene živali. Ko sem bila malce večja, no, starejša, sem sanjala o tem, da bom uspešna predvsem pa zajebana poslovna ženksa brez frocov in hkrati veterinarka ter se ljubiteljsko ukvarjala z vinogradništvom. Trenutno sem samo zajebana, brez frocov, z enim mačkom in pri vinogradništvu smo najbližje preizkušanju vina. Ampak slednje zelo temeljito. Vsak drug teden sem hotela postati nekaj drugega. Yeah, I was pretty confused.

Že od malega sem kazala talent za razne ročne spretnosti. Igračam sem sama šivala oblekice, jim iz lego kock naredila gradove in celo mesta in vse punčke so imel urejene pričeske. Večina na kartačko, seveda. To sicer ni bila neka otroška želja - ko bom velika bom frizerka - ampak je bilo nekaj tretjega. Če sem v radiu nekaj metrov okoli sebe zagledala bujen, skodran dolg šop las, je roka kar sama segla po škrajah in... slek, slek, slek ... ga ni bilo več. Lahko bi rekla, da sem bila rahlo obsedena.

Tako je bilo tudi enkrat, ko naju je z mlajšo sestro mami morala pustiti same, ker je imela nočno in ni našla nobenega varstva za naju (jah, sva bili pač naporni). Mislim, da naju ni bilo nič strah, ubistvu nama je bilo prav carsko (no, vsaj meni) in vedno sva se igrali kakšne igrce. Tako sem sestro prepričala, da se morva jit nujno frizerje, ker je imela prav obupno predolge in preskravžlane svetle lase in bi bilo ful fajn, če bi imela eno kratko frizurco, paža recimo. Ona je bila za. Jaz pa hitro škarje v roke, jo posadim na stol in gremo. Britney Spears style all the way.

Seveda, mati pokličejo domov 5 minut po končani operaciji, da preverijo če je vse v najlepšem redu in sestra ponosno razlaga kako fino sem jo postrigla. Sama sem stala zraven telefona in sem samo slišala, ne tako zelo ponosno, predvsem pa zelo nepovezano kričanje iz telefona: "Kaaaaj? A sta vidve čist zmešani??!!!" Ostale besede so mi ostale nerazumeljene, ker je sestro zajela povedenj solz, mati pa je zaradi panike pozabila tvoriti smiselne stavke.

Čakanje na jutro je bilo zelo razburljivo in noč brez spanca zelo dolga. Meni se ni zdelo nič narobe in sem dokaj hitro podlegla težkim vekam in zaspala, mati so se v službi sekirali in si do konca požrli vse nohte, tudi na nogah, sestra pa je bila predvsem prestrašena zaradi mamine reakcije - in kako bo šla zjutraj v vrtec, saj veste, tako iznakažena.

Mati so zjutraj najprej poiskali delujoče škarje v službi, ker smo doma vse škarje okužili z lepilom in so bile zatorej za takšne urgentne operacije povsem neuporabne. Ko naju je zjutraj vrgla iz postelje, da naju nadere, sem jo slišala reči samo: "No, saj si jo povsem solidno ostrigla. Dejansko jo lahko peljem v vrtec ne da bi me bilo sram." Malce je še popravila frfru in smo šli.

Tukaj se je moja frizerska kariera tudi končala. Nekako nisem več dobila nobenega modela za treniranje, razen občasnega testiranje potrpežljivosti lastnega lasišča. Vsekakor Stevo in Mič veliko bolje spita, ker sem škarje, fen in krtače zamenjala za svinčnik, radirko in računalnik. :D

(prispevek za Blogorolo)

Fast foot - nova oblika vandalizma?

Ne, ne mislim pisati o norih doživetjih svoje hitre noge (doh), prav tako ne gre za type-o, niti nisem srečala hitrejše različice Big Foota, dasiravno ugotavljam, da mi je letos noga zrastala za eno številko - ali pa so v tovarhan z obutvijo spremenili standarde in po novem nosim čevlje večje za eno številko. Kompliciran.

Ko smo nazadnje imeli Open Air Klopca Party pred NUK-om smo ugledali tole tablo, nad katero se je, predvidevam, znesel nek slovnični freak ali tolpa njih. Zgleda jih je zmotilo, da imajo na meniju psa po imenu Hod. Možno tudi, da so pripadali kakšni ekstremnejši frakciji in jih je zmotil KebaP (ekstremisti so proti rabi obeh različic te besede in prisegajo zgolj na rabo besede KebaB)? Ne vem, vem pa da vas lahko nalomijo zaradi nepravilne rabe dvojine.

Bojte se jih!

Pomembno obvestilo za javnost

Če kdo opazi v naslednje pol ure tole vrečko na premikajočem se biciklu, vas lepo prosim NE KLIČITE POLICIJE!
Prsežem, da nisem razkosala tečnega sosedovega mulca, katerega hobi je dretje pod mojim oknom.

I'll be wearing black tonight

Z odločnim namenom, da pretrgam svojo tradicijo pozabljanja karto doma, sem tole vabilo že spravla v denarnico. Sedaj pa je treba samo še pazit, da ne bom tošla pozabila doma. Yeah.

Sreda je dan za peko

Danes me po dolgem času kličejo Mati.

Mati: "Pozdravljena najljubša hči. Kaj počneš danes?"
Najljubša hči: "Pečem, Mati."
"PEČEŠ???!!!!" presenečeno zarjovejo Mati, da se najljubši hčeri nakovalce, kladivce in stremence skoraj raztreščijo na prafaktorje. "Ne morem verjet. Moja najljubša hči peče. To pa moram vidt."

Tonski zapis je en malček prirejen zaradi dramskega učinka in to. Ekšli je dodana samo kakšna beseda ali dve. :)

V dokaz sem ji poslala spodnjo fotko. Nestrpno čakam odgovor. Muahahahaha.

Ha-dva-O

Jah, spet je vse po starem. Vozimo se spet po Celovški in v službi zopet poslušamo radio Ena oziroma radio Antena. Nisem ziher, ampak je isti šmorn. Zato sem okoli sebe in svojega zanesljivega nosilca kvalitetne glasbe sezidala zvočno izoliran nevidni zid. Dobr sem se to spomnla.

No pa pustimo te vsakodnevne presežke. Včeraj me je poklical The Simon in si zaželel glasbeno željo. Če lahko prispevam kak članek za Blogorolo na temo Voda - vir življenja - ali nekaj podobnega. In kwa nej jest ubogo dete na to temo napišem? Karkoli. Karkoli? Tudi če bi mi dal en mesec časa, se ne bi mogla spomnit "karkoli", kar bi javno razkazovala v tiskanem tedniku na temo voda in še neki, pa no way da spodaj piše avtorstvo Black Betty. Pomoje se me lastni starši odpovejo. Res je lešnik tale Simon!

Seveda nisem v času nič pametnega skup spravla. Z dedlajni imam pač tihi dogovor, da jaz njih ne lovim, če oni meni ne bežijo. No, ampak ker sem dobra vila sem se ponudila, da kaj pa če bi mogoče kaj narisala? Tako sem vzela v roke barvice, svinčnike, kulije, voščenke, tempere, kolaž, lim, škarje in voila. Nastalo je tole.

No, preden kak kemik, osnovnošolec, astrofizik ali bogsigavedi kdo skoči v luft in se obregne ob formulo, naj namignem, da gre za " tako kakor se prebere" zapis in ne kemijski, prav tako ne gre za fonetični zapis. Da se razumemo gre za umetniško svobodo!!! :D

Skratka, ko sem že takole pri vodi. Sem se spomnila, da so nas v osnovni šoli pri gospodinjstvu učili, da je treba z vodo šparat. Zato je bolje, če se namesto namakanja v kadi, raje prhamo. Takrat se mi je to zdelo, yeah right, zakaj bi se polivala z vodo, da potem ta steče v odtok, če pa lahko le tega zamašim in si privoščim toplice v banji. Doooooh.

Tako sem malo prejle za foro, ko sem se šla pod tuš, zamašila banjo in se delala, da se tuširam. Med tem, ko sem si šamponirala čupetino se je vode napolnilo že vsaj ene 25 litrov. Jah, sem vzgojila že kar precejšnjo grivo odkar bojkotiram pregrešno drage frizerje. Ko sem na lase nanašala še balzam - v dvojinih količinah, da lahko razvozlam svoje naravne drede, se je v banjo stočilo že dobrih 30 - do 35 litrov in po temeljitem žajfanju, maziljenju, šamponiranju in drgnjenju je iz banje nastajal že kar spodobno velik bazen. Tako, da dragi moji, to kar so nas v šoli učili je še ena velika zmota, napaka ali zgolj zlobno agitiranje proti namakanju v banji!! Sumim, da so nas tudi kaj drugega narobe učili. Na primer kemijske zapise. :D

Dosežki dneva

Šentviški predor je še vedno odprt in na šihtu smo iz Radia Antena prešaltal na Radio Študent. Sicer z obdobjem Radia Ena, ampak to zdaj sploh ni tako zelo pomembno. :D

Radujmo se!!!

Life's jokes

Kaj Mujo reče sinu, ko najde na vrtu zakopan beštek žlic?
Ajde, baci to, to so mladiči od lopate.

Delajmo se, da sem zjutraj veselo limala vinjeto na vetrobransko steklo. Delajmo se, da me je ob vožnji po novih odsekih slovenskih avtocest spreletelo blaženo navdušenje. Delajmo se, da se delamo. No, že včeraj sem nekako čutila, da se mi bo vse to danes samo zdelo. I wonder why!

Tole čudaško obnašanje ministra za svečano odpiranje avtocest in tunelov in ostalih prisklednikov me rahlo spominja na najstnico, ki prijateljicam veselo razlaga kako nenadjebljivo odlično je bila pravkar pojebana, v resnici pa jo je samo en farmojšter mimogrede podrajsal tam spodaj.
And then she's got AIDS. Ane, bog jo je štrafnu zaradi packarij, ki jih je počela. Prav ji je.

No zdej, ko mam vinjeto, pa lahko veselo nabijam kroge po ljubljanski obvoznici. Jeeeeeee!! What a joy!