Saturday, December 30, 2006

Večina vas je letos že dobila darila od tistega bradatega moža iz Severnega pola, toda ali bo tako tudi drugo leto???

Ne morem verjeti, kaj sem danes prebrala v časopisu "The Artick Post", na katerem lahko preberemo novice iz Severnega pola, Laponske, o Božičku ter o nevarnostih in o posledicah globalnega segrevanja na Severnem polu in preostalem delu sveta.

Znanstvenik Dr. Maurice Berg poroča v živo iz Laponske ter nas svari pred nevarnostmi globalnega zračnega segrevanja, ki kot posledico lahko povzročijo, da v tem letnem času ne bomo imeli NIČ snega. To pa pomeni konec škratovskih tekmovanj v plavanju v snegu in opustošenje vasice kjer škratje izdelujejo darila za nas!! Grozn! In kar je še bolj neverjetno, v živo nam prikaže kako Božiček, skupaj z našimi darili z veliko težavo vzleti, ker se njegova "vzletna steza" zaradi zračnega segrevanja zelo hitro topi. To pa lahko pomeni, da mu naslednjič ne bo ratalo in bo zgrmel v prepad in tako lahko naslednjič lahko vsi ostanemo brez daril!!!

Well just go to www.green-santa.com...

Wednesday, December 27, 2006

Partizanska povest o tem, kako smo zasedli neosvobojeno ozemlje

Dragemu bralcu in bralki se oproščam za morebitno ne preveč akutalno ažuriranje tegale bloga, ki se je v zadnjih dneh spremenil v prav borno in bedno blogersko zalego že tako ali tako preveč obširne in verjetno tudi malce nepregledne blogosfere.

Dejstvo je, da se je v zadnjih nekaj dneh mariskaj spremenilo. Drastično.
V začetu tedna sem se bila po sili razmer primorana potikati v okolici nezaželjene in od Boga pozabljene zemlje, kjer so eno izmed božjih zapovedi - ne želi bližnjemu tistega, kar ne želiš sebi - spremenili v glavni vaški praznik in večtedensko rajanje. Čudi me, kako se je moral v tako zabačenem in malem kraju zgoditi ravno tako velik in nespoštljiv greh, dasiravno se njihova največja vaška katedrala nahaja nasproti velikega nakupovalnega centra najboljšega soseda Mečkatorja. Bizaro-ou!
Skratka, v strahu da bomo tudi mi izgnani iz njihovih logov prav tako, kot so bili izgnani umazani cigani, so bili strateški plani naše mobilnosti načrtovani preračunljivo in tankočutno, s skrbnostjo največjih vodij izurjenih v bojevanju in v prefinjenemu infiltriranju v podobne necivilizirane vaške skupnosti. Nič ne bi bilo neverjetno in prav nihče se ne bi čudil, če je imel svoje debele mastne prste vmes sam Velepalicaj Mate. Oh, da, naš cenjeni velevodja nevejertnega in širnega uma brez kraja, ki zna pretkano načrtovati vsak pomemben premik do centimetra natančno. Tudi njegova palica je lahko do milimetra natančna.

Četica se je sprva zbrala na Barju, da zavede še tako prebrisanega špijuna, ali morebiti, bognedaj, kakšnega brezvestnega krivoverskega pisuna, ki bi lahko poročal o naših planih in jih spridil. Tam so nas pustil čakati dobrih 20 minut, nakar so nas možje z načrti v rokah napotili proti južnemu delu naše male Kokoške, natančneje proti južni meji!!! Rečeno, storjeno. Napotili smo se v Šentvid, ki razen imena nima prav nič skupnega s Šentvidom v/pri Ljubljani. Ciganfree land - so nam še namignili ob odhodu in kamni so se nam odvalili od srca, direkt na naša boga, od mraza premrla stopala. Eh, takrat tako ali tako nismo nič več čutili.

Ob vožnji skozi še neosvobojena ozemlja: Grosuplje, Višnja Gora, Ivančna Gorica in nato fajnli Šentvid. [horror movie theme music] Ta-da-ta-da-da-da-daaaam [/horror movie theme music]

Tam smo se s pomočjo primitivne letalne naprave v močni in nepregledni meglici, tako gosti, da bi jo nek škrat lahko tudi s škarjami rezal - bedak, kaj neki imaš od tega, da režeš meglo (???), povzpeli dobrih 1000 metrov visoko, dokler nismo zagledali tega našega ljubega sonca Žarka, nakar so nas dobro sekundo kasneje, kakor brezglave kure, v bistvu testne zajčke, pometali v širno belino nad neosvobojenim in neciviliziranim ozemljem.

V upanju, da nas ne bo zadel sovražni kamen ali nas prebodla zastrupljena sulica, smo se premeteno potuhnili v bližnji sadovnjak ali v še nezorane njive, ter čakali na rešilno Bilko. Tako smo čepeli in čakali. Mimo nas so se vozili nenavadni ljudje in nihče nam ni niti ustavil - hvala bogu - namreč bili smo oblečeni v čudne, večplastne obleke in zelo ostudno svinjski, da bi se nas še lastna mati sramovala, ker smo se še minuto pred tem valjali po njivi. Marsikateri mimoidoči bi nas z najmanjšo lahkoto zamenjal za malopridne in drugorazredne državljane in nas: a) pretepel; b) oropal; c) izgnal v center za odstranjevanje tujcev; ali pa nas d) lastnoročno brcnil iz občine. Ker smo vedeli, da se gospod Predsednik-lama-Drni vsemogočni nahaja pri nedeljskem kosilu s svojo hčerko, nismo imeli ne srca, ne poguma, da bi ga zmotili v tem idiličnem družinskem trenutku, kakršnih je bilo v njegovem dolgem življenju očitno premalo. Smo se pač še malce prihulili k topli grudi (topla je bila zaradi kravjeka, ki je ležal tam), še malce prezebli in potrpeli, dokler nam ni odmrl nos in dokler ni prišel rešilni Bilko in nas odpeljal na toplo, kjer so nam za izkazani pogum in častno dejanje, ki smo ga izkazali domovini, podelili častni plemeniti naziv in nas krstili. Mene celo dvakrat. Tako, od zdaj naprej me lahko kličete Plemenita Baronica Dolenjska*. No, še rajši vidim, da me kličete "samo" Baronica Dolenjska, da si ne bo kdo napačno predstavljal, da sem v sorodu s tisto Balinkuglo** iz parlamenta. Tako, moja naloga je končana, čast in slava pridobljena, sedaj pa je na vrsti sproščujoča kopel v kadi s šampanjcem.



Bilo je tudi na televiziji ;)

______________________________________________
* Vsak, ki je kdaj poletel z balonom je bil deležen naziva baron/baronica
** Bog je nekoč rekel: "Kdor ima toliko pameti kot balinkugla, naj tako tudi izgleda"

Sunday, December 24, 2006

Iuuiiiiiuiuiuiiiiiiiiiiiuuu

V petek sem se alkoholno postila (seveda ne prostovoljno!). V času pred prazniki vendar ni dobro pretiravati. Zaradi tega predvidevam, da imam ogromen višek energije in še večji manjko spanca. Flet je pospravlen, darila so zavita pod jelko, doma se namreč obdarujemo 1.1., sedaj pa pridno čakam, da bo ura čas, da grem gledat ptičke na Barju.

Ne, ni se mi zmešal, tudi nisem na nobenih čudnih drogah (zaenkrat še), kot bi rekel Čevaps, I just went balistick!

Za pripomočke opazovanja ptičev potrebujemo: dobro budilko, ki ima to sposobnost, da te sredi noči vrže iz toplje postelje, ti skuha kavo, zloži eno čudno plahto in zelo hladno temperaturo na omenjenem delu Ljubljane. Preživela bi tudi brez slednjeka, ampak žal toplozračni balon še ni tako napredoval v razvoju, da bi deloval tudi pri višjih temperaturah.

Aja, pozabila sem omenit, da verjetno potrebujem tudi padalo. DŽizs!

PS: Slik ne bo, ker se je Had prvič v življenju napil in mi je ravnokar sporočil da gre spat. Narobe svet, jaz abstiniram on se ga naliva. AaaaaaAAa. To je treba popravt!!!!! In zaželite mi mehak in suh pristanek, če je na barju to sploh mogoče. ;)

Saturday, December 23, 2006

Obljubil sem ji, da bi razpel platno ter se vedli kot trdobučneži.

Sobotni odljudnež

In še: Staremu Konjarju že nekaj dni so bili vsi pred njim, je dejala celo stara mama, moja največja zaveznica v najbolj zgodnjih letih. Kruh smo spoštovali kot svetinjo. Ko je še zgoden.

Oblačen dim pritiska k tlom. Verjetno je bil njegov sin, ki ga je čutila tudi povsem odrasla. Pri odraslem človeku pa se peteliniš! Kje imaš tiča! Pokaži ga! Odpel si je suknjo in se je smehljala. Ko sem nocoj govorila s solzami preprosila, naj je bila Mojca, jaz pa sem ga sovražila, sta me starša objela, vse prikazni so namreč objavili na vsaki bolj prazni postaji.

Thursday, December 21, 2006

O metodah razlikovanja med moškim in žensko in zakaj naj delam domače naloge

Kot kaže se morbidne stvari ne dogajajo samo doma, ampak tudi v šoli. Naša ljuba tršica ima dokaj nenavadne učne metode. Zadnjič nam je dovolila, da smo v plastičen kozarček, ki ga uporabljamo za lepilo, natočili vince. Malce sem se namrdnila, ker je bilo nekaj traminčasto sladkega, a v sili se tudi to popije, če je treba. Bojda to spodbuja kreativnost, ustvarjalnost in hude ideje. Do sedaj sem bila prepričana, da se to govori za marihuano.

Enivejs, malce smo skrenili s poti. Hotela sem vam razložiti kakšne feministične metode uporabljajo za vlivanje uma v možgan na naši šoli. Na ta način je vsaka stvar je zelo preprosta.
Vzemimo za primer geometrijsko obliko krog, ki simbolira žensko, je okrogel, ima obline, je negotov, vendar mehak (verjetno uporablja Pervol), topel, čustven. Včasih celo preveč čustven. Ima močno izraženo središče in nima svoje smeri, kar pomeni da nikoli ne vemo kaj mu bo v konkretnem trenutku padlo na glavo, niti kam bo zavil. Slednje se največkrat pripiše PMSu. Z izjemo ovalnih elementov in elementov jajčastih oblik, ki so bolj obistni, polni in močni. Ti imajo svojo smer, ki ima težišče v širšem delu in vsi vemo kam ta veliko teži.
Njemu nasprotje je kakopak kvadrat, ki je moški. Teorije zagovarjajo njegovo zanesljivost, odločnost, težkost, hladnost in racionalnost. Ou RLY?? Žal ostajamo samo pri teorijah, empirični preizkusi so jih namreč vse po vrsti zavrgli, lastnost hladnos pa se je potrdila le pri mrtvo hladnemu. Kvadart največkrat učinkuje s svojo maso (in pestjo, kadar je pod vplivom alkohola). Če kvadrat stoji na svojem oglišču, deluje lahkotno in se zdi večji. Seveda. Vsak petelin na svojem kupu gnoja zgleda mogočnejši, večji, boljši in lepši, pa še to samo zaradi enega kupa sranja. Temu se reče (optička) varka.
Na zadnje omenimo še trikotnik. Trikotnika ne opisujemo s spolom, kar me malce čudi, ker se ž njim še najbolj poistovetim. Trikotnik je poln napetosti, je konstruktiven, dinamičen in nestabilen. To zadnje je očitno najina najbolj skupna točka!! Trikotnike je težko sestavljati, zato v kompoziciji nastopajo kot samostojen element. Jp, jaz osamljeno dete v svetu pohujšanja in pregrehe. Yes, yes. That's how I see myself!

Skeri tole! Sedaj bom v vsakem evro kovancu, ki bo priromal mimo mene, videla nekaj več, kot bi sicer lahko. In tudi televizor ne bo v mojih očev več to, kar je do sedaj bil.

Za konec leta nas je tršica razveselila z gziljen domače naloge - bojda imamo med praznik veliko več časa za kreativnost. Hm, ne vem ne vem. Hang over pri men ni najbolj motivacijski dejavnik. Narediti moramo svojo tipografijo – po moji novi priučeni logiki je to proučevanje in analiza tipov oz. moških osebkov, ki jo prikažemo s pomočjo grafa. Ziher je to!! Sicer ne vem, za koji kurac delam domačo nalogo??!! Nazadnje sem jo naredila samo jaz v celem razredu in izpadla totalna piflarka, potem je pa niti pogledala ni!! Kaj šele, da bi ostalim dala minus!! Jebeš take domače naloge, zaradi katerih bom imela celo življenje travme!!

Monday, December 18, 2006

Družinska idila (It's X-mass time!!)

Ponedeljki so dnevi za obiski krušnih staršev, ki so v prazničnem času nekaj posebnega. Iz njih veje tipična slovenska tradicija, domačnost in toplina. Izgledajo nekako takole:
Oča iz štacune prinesejo vso potrebno fasongo za praznično večerjo, nato se zleknejo na kavč pred televizor ali pa za računalnik. Zanj je delo opravljeno. Med tem krušna mati pospravljajo, kuhajo, zvijajo in lupijo krompir. Vse naenkrat. Oča si med tem trebijo smetje izza nohta na mezincu.

Med tem ko krušna mati mesijo kruh (zato tudi krušna mati), perejo, likajo in pospravljajo, si oča prižgejo smotko in jo ponudijo tudi meni. Vsake toliko se spomnimo tudi na krušno mati, ki ne sme zanemarjati gospodinjskih opravil. Oča med tem bentijo, ker je dogorela cigareta, ki je tlela v pepelniku, padla na mizo in pustila vžganino na skoraj novi mizi. Mati se seveda bentijo nazaj, ker so oča pustili njeno cigareto dogoreti. Med tem se jaz preko mesindžerja prijazno pogovarjam z naključnim spolnim deviantom, ki ga imajo krušna mati med kontakti in si izmenjava precej obscenosti, ki verjetno niso za v javnost.


Zelo smo veseli, ko mati oznanijo, da je večerja kuhana, ker ponavadi se večerja skuha kar sama. Prekinem pogovor s spolnim deviantom, nato se kot tipična slovenska familija posedemo pred televizor in čmokljamo. Ker so mati najbolj lačni, predvsem pa ker so največ delali, dobijo od vseh največ na krožnik. Največ krompirja. Mesa je itak za vse bolj malo, zato oča raje navijejo še eno smotko ter materi predlagajo naj isto storijo tudi sama. Oča in mati se potem zleknejo na kavč, kjer se kregajo in porivajo. Med tem jaz že nevemkaterič gledam film »Full Metal Jacket« in ju skušam ignorirati. S svojim početjem mi dela ravno ne olajšujeta, vendar se mi vseeno uspe posvetiti filmu. V filmu se veliko streljajo in ubijajo, kosi mesa letijo po zraku in kri šprica po šipcah, med tem ko se vietnamska kurba prodaja za 5 dolarjev. Ah. It's good to be home.

Thursday, December 14, 2006

Black Betty svetuje: Uporaba iPoda lahko tudi škoduje

Vsak dan se naučim nekaj novega


Recimo naučila sem se, da ni ravno najbolj pametno sredi noči hoditi sam skozi temačne in neosvetljene predele nevarnih ljubljanskih četrti, z ipodovimi slušicami v sluhovodu in si malce preveč naglas prepevati pesmico s promiskuitetnim naslovom "Me so horny", luštno priredbico meni tako ljubega Dicka Cheesa.

Something bad might happened. Something really bad!

Zato pa ob takih priložnostih svetujem njegovo verzijo Personal Jesus. Naključni mimoidoči nepridipravi bodo pomislili, da ste verski fanatik in se vas ognili v velikem krogu.


Ps. Linki delujejo le ob uporabi WMP.

Monday, December 11, 2006

And now for something completely different

Pozor!!!
Mlajšim od 18 let ogled videa odsvetujemo. Namreč tisti z zelo zelo zelo bujno razvito domišljijo lahko vidijo v njem kanček pedofilije, kar – pozor – ni isto, kot bau bau pornografija, ampak o tem danes ne bomo razpravljali. Naj vas raje preusmerim na drugo internetno stran, kjer si lahko ogledate material z željeno vsebino!!
_________________________________________________

Tako, sedaj se lahko bolj odkrito pogovarjamo. Naslednji spotek sicer nima nobene neposredne zveze s pedofilijo ali pornografijo, mogoče je komu na kak bizaren način kvečjemu prisrčno erotičen – spet odvisno od preferenc. Le na lep način sem se želela znebiti nezaželenih bralcev, ki se jim zdijo te besede grozne in amoralne. Pojdimo naprej.

Moj mjuzikl, s katerim nameravam debirati na slovenski glasbeni pop sceni napreduje in sedaj imam kvaliteten material tudi za nadaljevanje. Ko bom odkrila, kako hudiča takole lahkotno obračajo glave sem ter tja, brez da bi se jim zaskočil vrat, ne da bi naslednji dan postal supertetraplegik zaradi večkratnega zloma vratu, vam obljbim, da bo zunaj tudi slovenska različica le tega.

Ah I like those silly Asian chilldren!! Tako sedaj pa veselo na delo, trenirat jogo in jest ogromno riža.



HA HA HA HA HA HA HA … HA HA HA HA HA HA HA… .HA HA HA HA HA … HAHAHAH



Sunday, December 10, 2006

Razgaljena

Po zgledu svojih soblogarskih kolegov (pohotno v pričakovanju zakritih in komsatih jošk klikni tu in tu ) sem so odločila tudi sama kontribuirati razgaljanju telesa, dušo sem tako ali tako razgalila že davno. That's so IN! Right?
Akcijo sem se namenila izvesti v prostoru, katerega sekundarna uporaba se nanaša tudi na sekljanje peteršilja in korenčka, ker se mi je zdelo, da je dekle za šporhetom nekaj nadvse erotičnega in svetu privlačnega. Možno, da se motim!
Pri izvajanju dotičnega pohujšljivega dela se mi je primerilo, da mi je leva noga spodrsnila na jajcu v obliki palačinke in štrumpantli, ki sem jih dobila od ljubimca Miklavža so se mi razparali na večih mestih (v Ljubljani ena luknja, v Kranj še ena, na Ptuju pa sem jih zaradi prevelikega števila lukenj zabrisala preč), iz sposojenega predpasnika pa mi je presenečeno pokukala skrita potencialna kandidatka za nagrado Miss Upsy Dasy! *




* Tekmovanje se je v originalu imenovalo Potencialna Miss karcinogenih tvorb, vendar so se prireditelji zaradi nerazumevanja javnosti odločili za bolj všečno ime.

Thursday, December 07, 2006

Wednesday, December 06, 2006

Glave in portreti

Pravkar sem se prisilila da gledam modela na PoP Kanalu A, tistega ki obupno naglaša besede, no pravzaprav se mi zdi, da je čudno naglaševanje hiba vseh »voditeljev« raznih ekstra rumenih oddaj v omenjeni tv hiši. Ali je to kakšna bolezen, ki se je nalezeš pred njihovimi kameri ali jih samo tako učijo, da izpadejo bolj ql, če rečejo Máribór? I dono! Jaz mislim, da je še zamujanje bolj ql, pa ga ne prenesem.

In za koga sem tako trpela in prenašala bol neizmerno, ki mi jo drugače prinaša radiofuzno sevanje te televizije. Priznam plehka sem, površna in pritlehna. Zaradi enga strica. No bila sta dva, sam tisti brezzobi prodajalec me niti ne zanima.

Skratka neverjetno se je zgodilo in na žuti oddaji so gostili moje striparje. O yeah! O žur! O svetost televizijska! Ena točka več za žuto oddajo, a 10 točk minusa, ker voditelji zgleda nikoli ne bodo obvladali retorike za pred kamere!

Govorilo se je o slovenskem stripu, ki brzčas bije hudo plat zvona proti literaturi tipa Zadetega Harija in neke šifre na kolesu od Dana, dasiravno se z njo ravno ne gre primerjati. Iztok Sitar, ta čas verjetno edini stripar, ki se preživlja izključno z risanjem stripov. Bralca se ga verjetno spomnita po Bučmanih, ki so kar nekaj let izhajali v Dnevniku, verjetno pa ne vesta, da precejšen del svojega papirja in črnila posveti ostri kritiki dvoličnosti oblasti in rimokatoliške cerkve. Morebiti pa sta bralca kdaj pomotoma v lokalni knjižnici, zabačeni knjigarni ali pod bratovo posteljo, ob iskanju literature s pohujšljivo vsebino, naletela na njegova humoristična dela kot so: Matilda ali pa malce bolj hardcore Sperma in kri in Ženska, ki se je ljubila z mačkom, seveda se je tudi družbeno angažiral in se lotil napisati do oblasti kritične albume, kot sta Črni možje, bele kosti in 4000, ki je nastal po istoimenski knjigi Ivana Tavčarja. Ja, the Ivana Tavčarja. Špasno, vam rečem!

Na predstavitvi njegovega zadnje albuma Glave (žal ne teh glav , da ne bo pomote), ki ta čas tudi izhaja v Mladini (kjer zaradi narave svojega formata ravno ne pride najbolj do izraza in bralec s površnim branjem verjetno ne dojame biti oz. fore – škoda!), sem bila deležna tudi Oh-Ah posvetila, briljantnega portreta in močnega stiska roke, ki si je še vedno nisem umila. Iztok je na srečanju naredil popolni dramaturški preobrat in se mi prvič predstavil kot zelo nakuliran človek, ki je med pogovorom neutrudno stresal šale iz rokavov, žepov, hlačnic in tudi kapuce. Precej drugače, kakor si ga predstavlja bralka, ki je morebiti prebrala nekatera najbolj temačno bizarno absurdna dela, ki jih nikoli ne bi pripisala navihano razpoloženemu 40-neki hipiju z uhanom v desnem uhlju. No, upam, da nisem s tole oceno starosti brcnila v meglo, ker če bi v steno, vem, da bi bolelo. Zelo sem bila vesela tudi njegovega mojega portreta, malce manj sebe na portretu ali jebiga, v drugih očeh malce šktaljivo izgledam.

Tuesday, December 05, 2006

Zakaj za Mklavža dobivam čudna darila??

Tudi jaz sem bila to leto nadpovprečno pridna, kajti tudi mene je Sveti Miklavž, po domače Mklavž, obiskal dan preje kot vsa ta pretekla leta. Prinesel mi je štiri šive. Štiri več, kot ponavadi.
Ako se vam zdi, da me težko razumete ali mislite, da morda spet blebečem neumnosti, naj vam namignem, da se vam ne zdi, ampak imate prav!
Namreč po večurnem spancu se še vedno nisem prebudila iz narkoze in se mi kani zgoditi, da bo tako za večno ostalo (razen če ne pride princ na belem konju in mu uspe nemogoče.. ampak to so itak samo pravljice). Bad. Bad. Bad. Morebiti sem se zbodla s kakšno umazano iglo, ki jih okoljsko nezavedni norkomani odmetavajo ravno kjer koli se jim zazdi in bom spala, dokler mi Mklavž ne prinese seruma. Je to res? Ali sanjam? Lažem? Sama sebi.

Sem vesela, da sem dobila vsaj šive, lahko bi bilo slabše in bi dobila suho sadje! Seveda mu nisem še ničesar nastavila.

Okej, upam da se je model zmotil in me bo jutri na krožniku, ki mu ga bom nastavila, čakalo kakšno kinky presenečanje!

Monday, December 04, 2006

Vgraviran napis nad mojim računalnikom


"Včasih je bolje vklopiti ekran, kot izklopiti računalnik!"

RičBič

To, da se lepe mladenke rade vržejo v pevske vode in se nespretno učijo plavati, so dokazale že razne Sanje in Rebeke. Ninca Osenarjeva samo še potrjuje pravilo, da izgled še ne prinese nujno tudi posluha, ampak CD pa. Med drugim si je dejansko upala sposodit moj MSN-nick in ga grdo zlorabiti v svojem novem komadu. Grdo. Od zdaj naprej bom samo še Beč!

Tudi jaz si obetam svetlečo in glamurja polno pevsko kariero. Sam še menedžerja si morm najdt in plastičnega kirurga, da mi odpravi male napakice! Sej ni važno, da znaš pet, važno je, da si tega res zelo zelo zelo želiš. And I do!!!

PS: Dotičnega komada vam ne morem (niti ne želim) posredovati v poslušanje. Tipka "delete" je preveč blizu desnega kazalca!

Friday, December 01, 2006

Čestitamo

I wish you a happy happy AIDS day!

Če ste bili letos pridni, vam bo dobra HIV vila prinesla zdravila za krepitev imunskega sistema, če pa ne, se boste pa jutr najverjetneje zbudili v kupu umazanih igel.

Yrs trully, Black Betty