Tuesday, December 23, 2008

Latelly I've been addicted to...

- this song and this band.


Grem enga po enga, k jih je bilo več.

Tuesday, December 16, 2008

Recesija v najhujši obliki



Zmanjšal so salamo, jebela. Za aktimel mi je dost vseen.

Končno mu je uspelo!!!

Nimam nič pretresljivega ali novega za napisat, pač faks-job-postla relacija. Sem in tja kak eksces, ki ni vreden omembe, da o"socialnem lajfu" oz. ajn-man-ajn-kompjuta razmerju raje ne govorim. Je pa to toliko bolj napeto.

Enivejs tole sem danes ugledala in se skrajno nasmejala. Dejte se še vi. Da, tudi jaz sem v teh dneh malce dobrodelna.

The great escape! TA-da- da.


Baj da vej, zakaj si poznani slovenci izberejo ravno praznične dni za odhod v onstranstvo?

Sunday, November 30, 2008

Snih je

zato smo morali poskrbeti za primerno obutev svojega avta, jaz pa še vedno ševedram v svojih zgonjenih allstar škornjih. Rahlo neprijetno, če zagazim v kakšno čofto in precej drseče, če se znajdem na tankem ledu.



Mogoče bi si morala omisliti tele snežne verige za svoje šolne.


Toda pozor, če jih obrnete narobe se mi zdi, da so lahko quite a pain in the ass ... pardon ... pain in the foot. :D

No whatever, vsaj drselo ne bo. Kupit jih lahko tukaj, za 59 dolarsov - garntirano modni hit te zime. Po mojem okusu veliko bolj stajliš kot tiste big foot skibucke. Sploh če ste bolj emo/screamo narave. No v tem primeru jih boste verjetno obrnili narobe. Pa še režete se lahko.

Tuesday, November 25, 2008

AlwaySimobil

Kje so simobilovci dobili idejo za svoj novi logo?


Šur. Moj račun za mobitel je bil ta mesec samo 15 ojrov in sem izredno ponosna nase. Orto u nulo hudo. FaaaaAAAaaaAAak. Se mi zdi, da sem prvič zdej rekla, no napisala, dotične besede v enem samem stavku. Ja mal čudn se sliš. Tako kot se čudn sliš Džabest od konkurence. Madonca, enim bi zakonsko morali prepovedat izmišljat si take besede. Že vidim, kako bo mladina po ulicah govorila "Majkemi stari, to je džabest", jaz pa si bom tlačila vilico v uč. Ja mam alergijo na te besede.

Mogoče zato ker uporabljam allways s krilci? Ne pa ne, k jih ne. Doooh. :D Madonca sem pa res bedn potrošnik.


*Se že v naprej oprašičujem za vse možne slovnične, tipkarske in ostale življenjske zmote in napake, ki morebiti drastično vplivajo na vaša življenja. Za razlago glej komentarje spodaj. :D

Wednesday, November 19, 2008

Pangram

Da ne bom samo o dzhobu jamrala, še neki jamranja iz šole...
Pri predmetu tipografija smo si morali zmisliti pangram in ga vsebini primerno predstaviti v kolažu iz različnega črkovnega materiala. Na koncu sm rodili tole zeleno reč. It's a greeeen monster...




Domače naloge so ponavadi pain in the ass. Toda što se mora nije teško in tudi ta domača naloga je brez dvoma bila pain in the ass, ampak zabaven - ne ravno za počit od smeha zabaven, vsekakor pa bolj zabaven kot Seinfeld, recimo. Verjetno je bilo še najbolj smešno to, kje sem našla črkovni material.

Monday, November 17, 2008

Tegobovanje

Pozor, pozor!!!

Izgubile so se barve. Iščem bolj poslovne barve za svojo spletno stran!

Če dišijo po pisarniškem papriju, uničevalcu dokumentov in po aparatu za plastificiranje, toliko bolje.

Kdor jih najde, naj jih obesi tukaj spodaj.

Hvala.

Wednesday, November 05, 2008

Tisti dnevi? Spet? Ne!?

Zgleda ponovno obolevam za bloganjem. Dolg časa nič, potem pa ziljon objav naenkrat. Ja, taka pač sem. Ko se eni stvari posvetim, se ji RES posvetim 100 %. Potem, ko bom stistnila "publish post" bom šla še na koornik in twitter in še tam napisala, da sem spet objavla že nevemvečkateripost v štiriindavajsetih urah - kar je priznajmo, v mojiem primeru svojevrsten dosežek. Naročnikom na e-novice bom poslala email in še SMS, da za vsak slučaj ne bojo zamudili... em, yeah.. right.

Okej, da ne bom spet neki klamfala u tri krasne preidimo k bistvu.
1. Uspelo se mi je socializirati izven službe in faksa - sicer za kratek čas - s prodajalko v ARTu sva imeli reeees dolg pogovor. Potem sem kupila par blokcev in flukijev in šla. Plosk. Plosk.
2. Dobila sem nalogo, naj s piktogrami predstavim svoj najljubši pregovor. No, pravzaprav bi lahko katerega koli, ampak med reševanjem problema je le ta ratal moj najlubši. Trenutno.


No, če kdo ugane za kater pregovor gre, ga častim flaško Diablota. In ker rahlo sumim, da to ni ravno najlažja naloga, ga bom dala kar na hladno za vsak primer, če ga bom morala spiti sama. :D

Tuesday, November 04, 2008

Yey, nov post v samo 24 urah :)

I rule. I rock.

No, tale post bo namenjen pumpanju ega in občudovanju lastne superiornosti in pa seveda zgolj in samo promociji novega Češnjinega dizajna. Teta more samo še odstranit tist grd rob okoli slike iz templejta pa bo. :D

Občudujte prosim in bodite hvaležni, da sem vam v tako kratkem času namenila nov post.



Hja, mogoče se mi pa res že mal trga. :D

The best man for the job is a woman

One day I will go out and socialize, I prommise!
Tudi ta blog bo mogoče kdaj malo bolj živahen, toda trenutno sva večja bestiča s fotošopom (frustrator, me še vedno kvečjemu frustrira) and we are just fine.

Med mojim povprečnim oktobrskim delovnikom, ki izgleda nekako takole:
- da od 8.00 in do 16.00 slejvam,
- od 16.30 do 20.30 se učim plavat v akademskih vodah,
- vmes nekje raztegujem čas in delam še stvari, ki sem jih poimenovala - Kr neki.

Do konca meseca oktobra mi je v "prostem času" ratalo naresti samo 70 "Krnekijev". Ne me spraševati kdaj mam čas za to, ker se mi sanja ne. Toda takoj ko ugotivim kako mi rata raztegnit čas, ga bom začela prodajat. Zaenkrat pa zgleda se mi to dogaja spontano.

No, ampak za tele krice krace sem pa zadnjič dobila desetko. Ulala.

Bi si rekla kar piflarka, pa ne vem če je to primeren izraz - sej se ne piflam na pamet. Tako, da lahko rečem, da je vrednost (denarna malo manj, čustvena malo bolj) mojih krac precej narastla in so lahko tisti, ki sem kdaj kaj pokracala kakšno majico/zvezek/avto - popisala po prašni šipi in to/ danes zelo srečni, da so raje vzeli mojo kraco kakor vlagali na borzo.

No zdej si bom pa pustila jit še mal naspat, da čez dan izgledam kolikor toliko človeško. Ne morem že kar prvi dan izneveriti svoj novi moto. Jutri pa res!

Monday, November 03, 2008

Človek je ustvarjen za spanje

To je stavek leta in od zdaj naprej tudi moj moto - če me bo slučajno kdo vprašal kaj je moj moto. Če bi se mi to zgodilo kdajkoli prej bi bila verjetno v manjši zadregi, ker se mi je moto zdel taka neumna pogruntavščina. Res, kdo se je tega spomnu? Nekako se mi je zdel kr neki, da majo ljudje določen stavek, ki je vodilo njihovega življenja, bistva, obstoja in sploh vsega. Itak sem vsakega sumila, da si ga je tisti trenutek izmislil, ko so ga kaj vprašali, češ lejte jest mam moto jest sem ful pameten. No, zdej vem kako je če se z enim stavkom popolnoma identificiraš. In to je to - človek je ustvarjen za spanje.

Friday, October 31, 2008

tr00

Kako veš, da ga piješ z geekom?

Ko eksne in položi prazen kozarec na mizo dé: "Jest bi še en ram, prosim."

Wednesday, October 15, 2008

Težko diham

Spomnila sem se ene reči, ki mi ni všeč v/na jesensko-zimskem času. Sovražim, če se ponoči zbudijam in ugotovim, da mi ena nosnica ne dela. Res WTF!!!???

Wau, dva posta v enem mescu. I'm the best. Ko se človek enkrat spravi za komp pa mu posti kar stečejo po tipkovnici.

Tuesday, October 14, 2008

Ja bedna sem

In moj blog še bolj. Ampak skupaj ne seževa niti do kolen bednosti vseh bed - današnjemu predavanju. Zelo teŠko poslušam torkovo mrmranje v mikrofon in emmmmanje in ommmanje - ima tak yoga uspavalni efekt. Glede na to, da se je med odmorom spraznila 1/3 predavalnice, sklepam da tudi nisem edina s simptomi spalne bolezni.

Tole so današnji zapiski. Dvomim, da si bo katerih od tistih, ki so spizdili ven na potreben čik lahko s tem pomagal. Ali pač?

Thursday, September 25, 2008

Tisti dnevi v mesecu

No in ker me vsake toliko zapopade en ogaben virus, da moram s svojimi bralci deliti res intimne stvari vas tokrat samo obveščam, da sem pri ginekologu izvedela eno res enkratno vest in eno malo manj enkratno. Do 1.10.2008 bom zopet, že drugič, bodoča študeeeentka! Jupeee, spet radosti prvega letnika in podoživljanja brucovksih dni. Upam, da ne dobim tudi ostalih traparij v paketu. Slaba novica pa je, da imam počitnice samo še slab teden.

Aha, očitno je napočil čas, ko je tudi mene srečala gospa Pamet ali neka njena daljna sorodnica iz žnjtega kolena.

No pa pojdimo k malo manj čustveno razburljivim stvarem k malo bolj narodno zabavnim. V roke sem po dolgem času zopet vzela škarje in platno, platno je bil pravzaprav šeleshamer in kasneje tudi računalo, škarje pa so bile kar škarje in občasno olfič in po dolgem času je bilo po kakem tednu - sem se očitno zelo navdušila nad kolažiranjem. Bilo je veliko zajebancije, pitja in žrtja no, po kakmu litru refoška pa nam je uspelo skupaj spravit en res fajn plakat. Res more bit fajn, če že polizdelki tako krasno izgledajo. :D Iuuuuuiuiiiiuiuiu


Sunday, September 21, 2008

Ajm a fakin kaučpatejto.

Končno.

Po doglem času sem spet uč vrgla na tisto škatlo v kateri migutajo raznovrstne sličice. Ne vem zakaj, ker ponavadi itak ne predvajajo nič pametnega, v tem kaotičnem stanju pa tako ali tako vrtijo samo debilodine politike, ki se grebejo za tiste spodmikajoče se stolčke v parlamentu (ja, dejmo priložnost še drugim lopovom) in reklame.

TV3 ima zadnje čase kar soliden program, edino njihov občutek za umeščanje reklame v program in njihova dolžina me spravljajo ob pamet. Sploh takrat ko gledam Ajn Auto, ajn Kompjuta, ajn Man. Potem pa mi to priljubljeno nadaljevanko iz otroštva prekinejo s PETNAJSTMINUTNIM jamranjem stare mame o poraščenosti po obrazu (in drugje - kar me res ne zanima - juck). Za povrhu pa še s tisto blondinko "kako pa to veste?" za merkatorjeve sokove (al kaj že?). Ajde una mama se res enkratno vživi v puljenje brk, ampak tista mladenka pa ali zelo zelo slabo igra, ali pa so današnje najstnice neverjetno apatične in zdolgočasene. 15 minut za reklame med programom se mi zdi že absurdno pretiravanje, tudi za komercialno televizijo.

Pa prosim, ne mi več pošiljat SMS-jev o neprecenljivosti Janševega izraza, ko izgublja volitve - sem jih dobila že vsaj 10 in po 1. so ta sporočila že malce nadležna! Poleg tega sem pa že šla volit. Tnx.

Wednesday, September 17, 2008

Oj, Marička glej ga tička

Reč je že taka, da ne maram delat s tujimi računalniki. Pravzaprav mi je vseeno od koga je računalnik, iritirajo me »čudaške« nastavitve programovja, ki ga uporabljam. Najbolj me sjebe, če me kdo postavi pred fotošop ali frustrator, ki ima
a) odprta vsa možna obstoječa orodja,
b) nima odprtega niti enega orodja (ok, to še preživimo),
c) imate le te razmetane vsepovprek,
d) šortkate ima nastavljene po svoje
... in dé: »Naredi mi kakšno fleši, kjut, šajni ikonco.«

Oprosti srce, ampak najprej si poštimej svoj komp. In ne maram fleši, kjuti, šajni ikonc.

Drugo kar me – bom rekla – preseneča, pa so desktopi nekaterih ljudi. Pred kratkim sem se posedla pred tak desktop ...

... in doživela pravi napad smeha. Nikakor nisem mogla prepričati kazalca, da ne bi švignil proti tretjemu gumbu iz desne v najvišji vrstici tipkovnice. On je danes tudi dežurni krivec za odtekanje informacij v javnost.

Lahko bi se že šli »pokaži mi svoje namizje, pa ti povem kakšne gate nosi tvoja babica« ali kaj podobno neumnega. Zelo zagret oboževalec ognjene lisice, kakopak.

Oprostitute, ampak kako se človek sploh znajde tukaj? Če imam na svojem namizju 10 ikon (and that's alot) se mi zdi, da vlada že zmeda, temu tukaj pa bi lahko samo rekla poizkus za vzpostavitev razmer, ki so vladale ob ustvarjenju vesolja. Uspešen poizkus. Ob gledanju v tole namizje se namreč počutim, kot da bi me posrkala črna luknja.

Tuesday, September 16, 2008

Food can be good

Ok, danes zjutraj sem bila rahlo šokirana, ker sem zvedla, da se svojimi skoraj 50 kilogrami uvrščam, med tista bolj okrogla dekleta. Ja, sorry ker nimam 36 kg in ne izgledam kot kakšn rahitičen dahavc. Ampak važn, da se dobr počutm in da zgledam vsaj dvakrat na teden dokaj zdrava. Jutranja poročila bi mogl prepovedat, če bojo še naprej take buče kvasil. (Hm, buče kvasiti - a je to že kdo izumil?)

In ja, food can be good. Tudi, če iz njih delaš take fajn skulpture.


Več na...

Wednesday, September 10, 2008

Master Pain: Call me Betty, please .... iuiuiuiiiiuuuiuiiiiuuuiuiiiuu

Vem, da danes bo sreeeečen dan, to sem začutilaaa že zjutraaaj. Danes zagotovo bo srečen dan, tudi to se zgodiii iiii iiiii.

Še kiklco prodala bom, za slaTko vince dala bom, ne grem, ne grem, ne grem domov, ...

(Nisem vedela, da tudi pri pijanosti od sreče sorazmerno narašča debilnost komadov, ki ti hodijo po glavi.)

Čakanje na rezultate zna biti ubijajoče, dolgotrajno in mukotrpno. Ponavadi se o njih tudi ne govori, da se kej ne zarečemo, ampak samo potiho potiho upamo, da bo odgovor pozitiven - no, razen če ne čakaš rezultatov od testa za AIDS, se ve.
Tko, da raj nam nč rekla. Še. Ene par dni.
Toda tokrat je drugače. Lahko pa da sem malce preveč naduto samozavestna in prepričana vase. Celo tako, da vam tokrat ne bom spet zlivala žolča po vašem priljubljenem blogu, ker sem ga danes že zlila pred komisijo. Kaj čmo, če so me pa povprašali po mnenju o aktualnih jumbo panojih. Človek ne more mimo njih ne da bi ga spreletel srh ali pa ga prime, da zlaufa u štacuno kupit kakšno kremo proti gubam.

Zato pa ena lepa fotka padalske pristajalne discipline - naritopad. :D Ja, ja,... vem, komande bolj nazaj pa stran od sebe. :D Teorijo obvladam.


Foto: Valentina Rotar


Baj da vej, a je samo meni ful debest tisti filing pred kakšnim pomembnim izpitom, zagovorom ali kakšnim hudim intervjujem?? Hočm šeeeee!

Na vino.

Tuesday, September 09, 2008

Raztegujem piksle


Spoštovana!

Prosim, da mi v zgornji kvadratek nekako zrinete naslednje elemente:
- 4 logotipe naših sponzorjev;
- enega izmed sedmih sloganov, ki smo si jih sami zmislili in zaradi tega mislimo, da so nenadjebljivo super fantastični in si noben drug ne bi moral zmisliti bolj slogastičnega slogana;
- če je možno, naj bo slogan v tistem strip oblačku, kot da govori;
- napis "www.kretenček.sm";
- ter banner povežite z našo spletno stranjo www.kretenček.sm;

Hvala.

Odgovor:

Spoštovani!

A vam zgledam kot jebeni DejvidKoperfild?? No!!

Ni za kej.

Tuesday, July 22, 2008

.



in še ta tiste z laptopi ..

Zakaj nisem nikoli postala frizerka?

Koliko eureka momentov sem imala v življenju niti ne vem, ker jih je bilo ogromno. Ni je stvari, ki je ne bi želela sprobati in narediti. Kakšne neumnosti tudi sem, npr. skočila z graže z odprtim dežnikom, doma nosila paglavce iz mlake in se pretvarjala, da zdravim ranjene živali. Ko sem bila malce večja, no, starejša, sem sanjala o tem, da bom uspešna predvsem pa zajebana poslovna ženksa brez frocov in hkrati veterinarka ter se ljubiteljsko ukvarjala z vinogradništvom. Trenutno sem samo zajebana, brez frocov, z enim mačkom in pri vinogradništvu smo najbližje preizkušanju vina. Ampak slednje zelo temeljito. Vsak drug teden sem hotela postati nekaj drugega. Yeah, I was pretty confused.

Že od malega sem kazala talent za razne ročne spretnosti. Igračam sem sama šivala oblekice, jim iz lego kock naredila gradove in celo mesta in vse punčke so imel urejene pričeske. Večina na kartačko, seveda. To sicer ni bila neka otroška želja - ko bom velika bom frizerka - ampak je bilo nekaj tretjega. Če sem v radiu nekaj metrov okoli sebe zagledala bujen, skodran dolg šop las, je roka kar sama segla po škrajah in... slek, slek, slek ... ga ni bilo več. Lahko bi rekla, da sem bila rahlo obsedena.

Tako je bilo tudi enkrat, ko naju je z mlajšo sestro mami morala pustiti same, ker je imela nočno in ni našla nobenega varstva za naju (jah, sva bili pač naporni). Mislim, da naju ni bilo nič strah, ubistvu nama je bilo prav carsko (no, vsaj meni) in vedno sva se igrali kakšne igrce. Tako sem sestro prepričala, da se morva jit nujno frizerje, ker je imela prav obupno predolge in preskravžlane svetle lase in bi bilo ful fajn, če bi imela eno kratko frizurco, paža recimo. Ona je bila za. Jaz pa hitro škarje v roke, jo posadim na stol in gremo. Britney Spears style all the way.

Seveda, mati pokličejo domov 5 minut po končani operaciji, da preverijo če je vse v najlepšem redu in sestra ponosno razlaga kako fino sem jo postrigla. Sama sem stala zraven telefona in sem samo slišala, ne tako zelo ponosno, predvsem pa zelo nepovezano kričanje iz telefona: "Kaaaaj? A sta vidve čist zmešani??!!!" Ostale besede so mi ostale nerazumeljene, ker je sestro zajela povedenj solz, mati pa je zaradi panike pozabila tvoriti smiselne stavke.

Čakanje na jutro je bilo zelo razburljivo in noč brez spanca zelo dolga. Meni se ni zdelo nič narobe in sem dokaj hitro podlegla težkim vekam in zaspala, mati so se v službi sekirali in si do konca požrli vse nohte, tudi na nogah, sestra pa je bila predvsem prestrašena zaradi mamine reakcije - in kako bo šla zjutraj v vrtec, saj veste, tako iznakažena.

Mati so zjutraj najprej poiskali delujoče škarje v službi, ker smo doma vse škarje okužili z lepilom in so bile zatorej za takšne urgentne operacije povsem neuporabne. Ko naju je zjutraj vrgla iz postelje, da naju nadere, sem jo slišala reči samo: "No, saj si jo povsem solidno ostrigla. Dejansko jo lahko peljem v vrtec ne da bi me bilo sram." Malce je še popravila frfru in smo šli.

Tukaj se je moja frizerska kariera tudi končala. Nekako nisem več dobila nobenega modela za treniranje, razen občasnega testiranje potrpežljivosti lastnega lasišča. Vsekakor Stevo in Mič veliko bolje spita, ker sem škarje, fen in krtače zamenjala za svinčnik, radirko in računalnik. :D

(prispevek za Blogorolo)

Monday, July 21, 2008

Fast foot - nova oblika vandalizma?

Ne, ne mislim pisati o norih doživetjih svoje hitre noge (doh), prav tako ne gre za type-o, niti nisem srečala hitrejše različice Big Foota, dasiravno ugotavljam, da mi je letos noga zrastala za eno številko - ali pa so v tovarhan z obutvijo spremenili standarde in po novem nosim čevlje večje za eno številko. Kompliciran.

Ko smo nazadnje imeli Open Air Klopca Party pred NUK-om smo ugledali tole tablo, nad katero se je, predvidevam, znesel nek slovnični freak ali tolpa njih. Zgleda jih je zmotilo, da imajo na meniju psa po imenu Hod. Možno tudi, da so pripadali kakšni ekstremnejši frakciji in jih je zmotil KebaP (ekstremisti so proti rabi obeh različic te besede in prisegajo zgolj na rabo besede KebaB)? Ne vem, vem pa da vas lahko nalomijo zaradi nepravilne rabe dvojine.

Bojte se jih!

Friday, July 11, 2008

Pomembno obvestilo za javnost

Če kdo opazi v naslednje pol ure tole vrečko na premikajočem se biciklu, vas lepo prosim NE KLIČITE POLICIJE!
Prsežem, da nisem razkosala tečnega sosedovega mulca, katerega hobi je dretje pod mojim oknom.


Thursday, July 10, 2008

I'll be wearing black tonight


Z odločnim namenom, da pretrgam svojo tradicijo pozabljanja karto doma, sem tole vabilo že spravla v denarnico. Sedaj pa je treba samo še pazit, da ne bom tošla pozabila doma. Yeah.

Wednesday, July 09, 2008

Sreda je dan za peko

Danes me po dolgem času kličejo Mati.

Mati: "Pozdravljena najljubša hči. Kaj počneš danes?"
Najljubša hči: "Pečem, Mati."
"PEČEŠ???!!!!"
presenečeno zarjovejo Mati, da se najljubši hčeri nakovalce, kladivce in stremence skoraj raztreščijo na prafaktorje. "Ne morem verjet. Moja najljubša hči peče. To pa moram vidt."

Tonski zapis je en malček prirejen zaradi dramskega učinka in to. Ekšli je dodana samo kakšna beseda ali dve. :)

V dokaz sem ji poslala spodnjo fotko. Nestrpno čakam odgovor. Muahahahaha.

Tuesday, July 08, 2008

Ha-dva-O

Jah, spet je vse po starem. Vozimo se spet po Celovški in v službi zopet poslušamo radio Ena oziroma radio Antena. Nisem ziher, ampak je isti šmorn. Zato sem okoli sebe in svojega zanesljivega nosilca kvalitetne glasbe sezidala zvočno izoliran nevidni zid. Dobr sem se to spomnla.

No pa pustimo te vsakodnevne presežke. Včeraj me je poklical The Simon in si zaželel glasbeno željo. Če lahko prispevam kak članek za Blogorolo na temo Voda - vir življenja - ali nekaj podobnega. In kwa nej jest ubogo dete na to temo napišem? Karkoli. Karkoli? Tudi če bi mi dal en mesec časa, se ne bi mogla spomnit "karkoli", kar bi javno razkazovala v tiskanem tedniku na temo voda in še neki, pa no way da spodaj piše avtorstvo Black Betty. Pomoje se me lastni starši odpovejo. Res je lešnik tale Simon!


Seveda nisem v času nič pametnega skup spravla. Z dedlajni imam pač tihi dogovor, da jaz njih ne lovim, če oni meni ne bežijo. No, ampak ker sem dobra vila sem se ponudila, da kaj pa če bi mogoče kaj narisala? Tako sem vzela v roke barvice, svinčnike, kulije, voščenke, tempere, kolaž, lim, škarje in voila. Nastalo je tole.



No, preden kak kemik, osnovnošolec, astrofizik ali bogsigavedi kdo skoči v luft in se obregne ob formulo, naj namignem, da gre za " tako kakor se prebere" zapis in ne kemijski, prav tako ne gre za fonetični zapis. Da se razumemo gre za umetniško svobodo!!! :D

Skratka, ko sem že takole pri vodi. Sem se spomnila, da so nas v osnovni šoli pri gospodinjstvu učili, da je treba z vodo šparat. Zato je bolje, če se namesto namakanja v kadi, raje prhamo. Takrat se mi je to zdelo, yeah right, zakaj bi se polivala z vodo, da potem ta steče v odtok, če pa lahko le tega zamašim in si privoščim toplice v banji. Doooooh.


Tako sem malo prejle za foro, ko sem se šla pod tuš, zamašila banjo in se delala, da se tuširam. Med tem, ko sem si šamponirala čupetino se je vode napolnilo že vsaj ene 25 litrov. Jah, sem vzgojila že kar precejšnjo grivo odkar bojkotiram pregrešno drage frizerje. Ko sem na lase nanašala še balzam - v dvojinih količinah, da lahko razvozlam svoje naravne drede, se je v banjo stočilo že dobrih 30 - do 35 litrov in po temeljitem žajfanju, maziljenju, šamponiranju in drgnjenju je iz banje nastajal že kar spodobno velik bazen. Tako, da dragi moji, to kar so nas v šoli učili je še ena velika zmota, napaka ali zgolj zlobno agitiranje proti namakanju v banji!! Sumim, da so nas tudi kaj drugega narobe učili. Na primer kemijske zapise. :D

Monday, July 07, 2008

Dosežki dneva

Šentviški predor je še vedno odprt in na šihtu smo iz Radia Antena prešaltal na Radio Študent. Sicer z obdobjem Radia Ena, ampak to zdaj sploh ni tako zelo pomembno. :D

Radujmo se!!!

Wednesday, July 02, 2008

Life's jokes

Kaj Mujo reče sinu, ko najde na vrtu zakopan beštek žlic?
Ajde, baci to, to so mladiči od lopate.

Delajmo se, da sem zjutraj veselo limala vinjeto na vetrobransko steklo. Delajmo se, da me je ob vožnji po novih odsekih slovenskih avtocest spreletelo blaženo navdušenje. Delajmo se, da se delamo. No, že včeraj sem nekako čutila, da se mi bo vse to danes samo zdelo. I wonder why!

Tole čudaško obnašanje ministra za svečano odpiranje avtocest in tunelov in ostalih prisklednikov me rahlo spominja na najstnico, ki prijateljicam veselo razlaga kako nenadjebljivo odlično je bila pravkar pojebana, v resnici pa jo je samo en farmojšter mimogrede podrajsal tam spodaj.
And then she's got AIDS. Ane, bog jo je štrafnu zaradi packarij, ki jih je počela. Prav ji je.

No zdej, ko mam vinjeto, pa lahko veselo nabijam kroge po ljubljanski obvoznici. Jeeeeeee!! What a joy!

Monday, June 30, 2008

Vreme sploh ni tako dolgočasno, kot se sliši

Od vremena je odvisnih kar precej odločitev v mojem vsakdanu. Vem, pretty bedno. Stvari v mojem življenju grejo pač nekako tako, če bo lep in sončen dan bom šla v službo s kolesom in tako okolju prišparala kak gram nevarnih izpušnih plinov, sebi pa kak liter božjastno dragega bencina.

Če bo za vikend deževalo, bom ostala doma in "malala" ter si tako prišparala praviloma drage vikende, ko ves tisti našparan bencin od sončnega tedna pokurim za prevetritev na nekaj tisoč metrih. Takrat me priznam, prav po slovensko okolje zelo malo briga. Jebiga, temu se reče odvisnost.

Tako nanese, da sem se zmožna cele ure in ure pogovarjati samo o vremenu. Ali bo nad Slovenj Gradcem šajba, se utegne nad Novim mestom utrgati oblak in zapolniti močvirnate bazene na pristajalnih površinah - jeah Rock otočec all the way. Ne vem zakaj nam še ni prišlo na misel, da bi organizirali Miss/ Mr. blatnih padalcev. We are soooooo slow.

Anyway. Vem, da so tokovi, ki nam prinašajo vreme včasih zelo muhasti in nepredvidljivi, zato niti nisem tako začuedena nad "salamonsko" rešitvijo vremenarjev na 24ur.com. Tole je njihova napoved za ta teden.



Vremenska napoved v sliki: dež, dež, in dež.

Vremenska napoved v besedi: v sredo in četrtek bo sončno in vroče.

Am, bam, pet podgan. Štiri miši, uh me piši, vija vaja ven. Sončno bo. Ne deževno bo. Eh, dopoldne bo sončno, popoldne pa bojo plohe. Matr, to vreme!!

Thursday, June 26, 2008

Nebeško

Jej. Včerajšnji preklensko vroči dela prosti dan smo izkoristili za počitek svojih možganskih celic in odpeljali svoja pregreta telesca na Bovški veterc. Bilo je krasno. Kratki rokavi, kratke hlače in 4.000 metrov nadmorske višine. Malce smo se zajebavali, srečali stare prijatelje, spoznali nekaj novih ljudi, leteli na hrbtu in se preganjali po nebu, kot kakšni mladi gorski orliči. Bilo je nebeško! Žal ne obstaja nobena dokumentacija posneta na filmski trak, tako da bo malokdo verjel v našo vsesplošno superiornost na nebu in na zemlji :))

Jebiga, pravijo If it's not on tape, it didn't happen.

Prejšnji vikend smo v Novem mestu imeli tekmo v 4-wayu in nam je že po prvem skoku crknila neka reč na kameri, zaradi katere nismo mogli DL-jati posnetkov na računalnik, ampak samo na neko staro zaprašeno televizijo še iz Titotovih časov. No tekma je bila super, četudi smo tretje mesto zgrešili za 1 piko!!! OOuuu kakšna beda! Tale inflacija in nenormalne podražitve bencina so prizadele tudi nas reveže. Tako, da zdaj je en trening skok dražji še za ene 5 eur glede na lansko poletje. Evo, ne vem, če se je še katera reč tako podražala, kot padalski skoki. Še kruh ne!!!!No, ampak se nismo preveč sekirali, ker smo se res odlično odrezali, kljub ene petim kamera bustom*.

Enkrat je bil še celo ful žur, ko se nam je podrl exit iz avijona in smo leteli proti zemlji, kot kakšni štirje debilni čevapčiči in ob tem še uživali. Ja tudi, če zajebeš moraš uživat. Pika.


Večino teh rotacij smo sploh prvič izvajali v zraku in lejte kako fajn nam je uspelo. ;)


* kamera bust je, če ni na kameri vidno, da je ekipa naredila predviden tekmovalni lik.

Wednesday, June 25, 2008

Wednesday, June 18, 2008

Kaj pa ti poslušaš?


Opažam, da se zadnje čase precej čudno obnašam. Mogoče ima kaj posredi neredna prehrana, zanabiti, da sem rahlo neprespana ali pa enostavno popijem premalo kave. Še zmeri se grem namreč eno čudno "dieto" - eno kavo na dan. Dokaj neuspešno, ampak še zmeraj vztrajam. Pravzaprav sem si vzgojila nov fetiš, ki me je totalno obsedel. Ne vem, če je že tako abotno, da zaradi njega ne bi jedla in spala, ali da bi se mi odpovedali frendi in lastna familija. Sumim sicer, da ni daleč.

Stvar je v temu, da sem se rahlo obsesivno navezala na svoj gedžet. In na kaj se lahko ženska naveže, kar ni ultravibrator s tremi glavami, računalnik ali, boh ne daj TV, ki je pri meni pase prededen so ga sploh izumili.

Navezala na svojga fotiča. Kronično, abotno, nezdravo, imam neke vrste fotofilijo. Fotič je pravzaprav že mutiral v moje tretje oko in se zarasel na roko in en del mojega obraza. To pomeni, da skupaj spiva, jeva, delava, se voziva, skupaj opravljava osnovnga gospodinjska opravila in tudi smeti neseva skupaj ven. I know it's sick and it's gettin worse!!! Lahko bi me kdo prijavil na kakšno spletno oko za gedžete zaradi nehumanega - no, zlofotografskega zlorabljanja.
Ko pade mrak se začne maj mišn. Takrat se odenem se v črno (kakopak) in se podam v noč. novim dogodivščinam naproti. Stopim na okno in visoko iztegnem desnico, da bi poletela .. aja, to je bil superman. Upsi. Vseeno, ne vem če je to ravno normalno, no. Sicer nisem (še) razvila fetiša na slikanje čevljev mimoidočih, dasiravno me ob določenih primerkih prime, bi jih fotkala in objavila na spletni strani theugliestshoesontheworld.com. Da ljudje vidijo, kako to izgleda na nogah iz drugega zornega kota. Eni si enostavno ne znajo kupit stila.
Zadnjič sem ugotovila, da kandelabr pred našo bajto oddaja neko posebno svetlobo in sem ga potem ene par minut obsedeno fotkala. Tako sem bila zatopljena v svoje početje, da nisem opazila sosede, ki je stopala po ulici. Zalotila me je ravno v trenutku, ko sem se dokaj glasno navduševala nad nastalimi fotkami. Ne vem ali se mi samo zdi, ampak od takrat dalje se mi samo prisilno nasmehne in mi nameni poseben pogled "you weird notty filthy girl". Sumim, da pobriše ograjo za mano, če se je dotaknem. Kot, da sem kaj slabega naredila. Res ne vem kwa je narobe, če hoče met punca kakšno fotko mestne svetilke. Jo pač ma, ne? Eni ljudje mamo fotke kandelabrov, drugi pa majo nage babe. Jebiga. Vsi drugačni - vsi enakopravni, al kaj že?
No ta teden pa sem se najbolj navduševala nad avtoradii. Tkole igranje z lučkami lahko rodi prou zanimive risarije, ki jih lahko podtaknem kakšnemu zadetku za odkrivanje njegove psihe. Al pa, če se mi kdaj utegne zgoditi, da bom morala zaposliti kakšno osebo. Potem ji bom podtaknila eno od takšnih fotk in jo vprašala kaj vidi v njej. Ja tale stavek se mi je zapisal z veliko mero ironije. :D Mogoče bi si iz tega lahko kej prerokovala, tako kot kakšna stara teta bere usodo iz kavne usedline, ali pa Maruča iz kamnov ali pa Deni - Denijel Šmid iz kart. If they can do it, i can do it to. V kavnih usedlinah sem vedno videla samo žirafe in slone. Dejansko se počutim, kot da bi živela v živalskem vrtu!!

Tuesday, June 17, 2008

Kaj je Bush v resnici želel povedati?

Slovenia iz a pis of paradajz.

G.W. Bush




Slike spet spravljam v gibanje. Spet? Okej, malce sem še okrnela, tole ni ravno nešlampast primerek tovrstnega početja. A jebiga ga, sem se pa fino zabavala, ko sem ga delala in to je pomembno. Naslednji bo boljši, ablubm. A si kdo upa uganit, koliko cajta sem porabila za teh 18 sekund filmčka?

Stavek sem res malce iztgrala iz konteksta, ampak to je zdej tako nobel, da sem si tudi jaz dovolila. Zavoljo umetnosti, se ve. :)

Morebiti zna biti moja rochnica malce nečitljiva, zato prilagam še podnapise.
"Slowenia iz ... e he he ... en velik kos paradajza".

Wednesday, June 11, 2008

When beatuy speaks for itself

Orto bar V Kranju.


Edit: O. My. Internet. Beatuy?? Ofišli.. jaz imam disleksijo, če slučajno še kdo ni opazil. Seveda bi moralo pisati nekaj povsem drugega.

Monday, June 09, 2008

Pozor, baba za volanom!

I'm sliiiiiightly upset.

Danes sta me že dve kuri prav grdo izsilili, s tem da mi je ena kokoš ob tem, da se je iz pasu za zavijanje levo urivala na moj pas za naravnost, ob paničnem hupanju še kazala zelo, zelo skremžljen obraz - ne vem ali je bila jezna, ali pa je imela le hude travme iz otroštva. V pantomiminem jeziku sem jo zelo razločno vprašala ali je mentalno prizadeta ali je samo neumna. Odgovora žal nisem dobila, ker je ženšče nekaj metrov za tem varno in uspešno ustavila pred dovozom hiše. Še dobro, da je bila tako blizu doma, jaz si ne bi upala v takem stanju vozit naokrog. Ma sej jo zastopm, doma jo mož tepe, v službi ji šef teži, potem mora pa še med vožnjo razmišljat kako bo čim hitrej prišla domov, da nahrani tečne otroke. Božca.


Najprej razčistimo nekaj za vedno in za zmeraj, na veke vekov, enter in tako dalje:


  • Če zavijamo levo, se v križišču postavimo čim bližje levemu robu smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje levo.

  • Pri zavijanju desno, se postavimo čim bližje desnemu robu smernega vozišča ali na prometni pas za zavijanje desno.

  • Pri vožnji naravnost, se postavimo čim bližje desnemu robu smernega vozišča ali na prometni pas za vožnjo naravnost.



A si je to tolk zajeban zapomnt??????


Seveda obstajajajo tudi objestni primerki moškega spola, ki niso vredni, da nosijo roza knjižico - take ponavadi nazivamo s posebno lepimi in izvirnimi nazivi, kot so Kreten, Idot, Pič Katimaterina, Datidecaurikverchodila, Najte Kokljabrcne, Mamicutin Akalašnik, Jebalatečačkalica, Kdotije Vozniškodal, Pederast ali zgolj s sočnim - Peder. Po mojih osebnih izkušnjah takšni osebki v večini primerov frajarijo, izzivajo svoje sposobnosti obvladovanja vozila in tako ogrožajo predvsem naša življenje, zato jih kot take imamo lahko le za zelo imbecilno človeško podvrsto. Ja, če imaš preveč želeja na laseh je večja verjetnost, da ti na njem spodrsne.

Ženske v proemtu pa so druga zgodba. Njihovo poznavanje cestno prometnih predpisov je na nivoju pravkar izleglega piščanca. Kadar imajo prednost lahko prej pričakuješ, da si bodo odgriznile roko in raztreščile vsaj dva avta, kot pa kakšen avto spustile pred sabo. Razvrščanje v križišču, pravilno nakazovanje smeri zavijanja (opažam, da so se v Ljubljani tega navadili tudi moški - torej kureci) in predvsem pravilna vožnja v krožišču pa jim je že španska vas. Kako bi se šele znajdle sredi Barcelone, nočem niti pomisliti.

Prav tako bi bilo zelo odlično, če bi iz prometa umaknili vse starejše letnike. Tako avtomobile, ki onesnažujejo okolje, kot senilna trupla, ki ne ločijo številke 9 in 5. Ne mi vozit 50, če je omejitev 90.

Mejdun.

Saturday, June 07, 2008

Alcohol improves my balance ...

and imagination.

Še enkrat več se je izkazalo, da so sobote res preveč naporne za karkoli drugega, kot ždenje na postelji z lepo novo knjigico v roki. Največ kar sem naredila danes je, da sem šla DVAKRAT!! v štacuno, se konkretno nažrla pašte in se zicnla pred komp in delala take reči.




Mogoče bom presegla samo sebe šla zvečer na kak koncert. Kwa se mam jest fino.

PS: Vinoteka Ljubljanski Dvori rulz. Naročili smo buteljko vina zraven pa dobili še the whole package prigrizkov - 2x. Še bom šla ke. V Opera baru dobiš samo vrček za hlajenje, ki ga baj da vej, cabarnet suvinion niti ne rabi - razn, če ga pred odprtjem ne potegneš direkt iz kotla. Te kelnariji res nimajo pojma. :D

You know you're a skydiver when...

You try to convince the flight attendant on a commercial flight that you really! would be much more comfortable sitting on the floor.

Threesome fotk iz Slovenskih Konjic. Ko ne skačem mi je na letališču lahko izredno dolgčas in takrat za zabavo zasledujem padalce na pristankih. Borut se je odločil, da me bo malce presenetil in mi nepričakovano zapoziral ter mi tako malce popestril relativno neadrenalinski dan. Še dobro, da so se moji refleksi, v nasprotju s sicerajšno prakso, tokrat presenetljivo hitro odzvali, ker tole je bilo res too close.







Thursday, June 05, 2008

Jebeš

Jebeš tak kapitalizem, kjer se štacune zapirajo ob 19.00 in jebeš tako demokracijo, kjer lahko izbiraš med Lolekom In Bolekom!

Danes ni moj dan. So bile zadnje besede, ki sem jih izrekla preden sem se vsedla v avto in ugotovila, da njegova mašina ni na isti valovni dolžini z njegovim štarterjem. Sem mar jasnovidna? Morda povem natančno tisto reč, ki vam leži na jeziku? Zgolj naključje ali pa bi res morala vsaj enkrat igrati loto? Ne, jest sem čarovnica.

Zakaj potem pridem do štacune v trenutku, ko mi pred nosom zaklepajo vrata? S temi modernimi vrati na senzor, pa je še toliko bolj zajeban. Bebavo stojim pred zaprtimi vrati trgovine in kremžim čelo ker se ta hudič ne odpre. Stopim korak nazaj, pa potem spet naprej, senzorju na vratih namenim butast pogled z veliko vprašanji in WeTeFeji, probam še z leve in z desne, vrata pa so še kar zaprta. Watdafak??? Moram se naučit začarat tole z vrati.

Špar ima vrata s tako naprednim senzorjem, da me sploh ne pofočka, ko grem mimo, Merkator pa ob 19.00 zapira svoja vrata za vse. Brez izjeme. Ja, jebeš tak kapitalizem, kjer se jim jebe za kupca!

Tudi Lolek in Bolek nista imela najbolj uspešnega dne v življenju. Pokazala sem jima fakiča in kaj je to načelnost.

Tuesday, June 03, 2008

Kul reklama za Hondo

Makes me wanna buy this new Honda Accord. :D



Tnx to: Teoo in Sv3der ter vsem ostalim, ki ste mi pridno pošiljali linke. :D Aj aprišiejtid.

Monday, June 02, 2008

I'm a creep, I'm a weirdo ...

what the hell am I doing here, I don't belong here. I don't care if it hurts.



"Dobra stran padalstva je da, če kakšno reč zajebeš, imaš do konca življenja čas, da jo popraviš."

Profesor

Besede mi je takorekoč pobral z jezika in res se ne bi mogla bolj strinjat z njim.

Moj 239 skokec po vrsti je bil eden boljših. V zraku je vse potekalo tako kot mora, vsak je naredil natančno tisto kar smo se zmenili, zelo pomemben eyecontact je bil končno prisoten, v luftu je bila prava mešanica potrebnih sestavin in voila ... to je to ... skok nam je res super uspel. Ponosni smo sami nase.


Edino kar malce pokvari razpoloženje je trd pristanek in posledično neskakanje in gledanje v luft.

Res je bedno, če ždiš na letališču in ne smeš skakt. Sicer sem se tolažila z dvema mrzlima pločevinkama polnjenima z laško brozgo pritisnjenima ob bolečo točko, a kaj ko od tajkunizacije dalje ne znajo več delat spodobnega piva.

PS: Zvočnike pa le dajte potiho!

Wednesday, May 28, 2008

Ne, to niso Niet.

Dvojno zanikanje. Minus in minus je plus. Niet so bli! Čeprav brez Primoža, so bili enostavno super.

Takole se je včeraj pred Križankami zabavalo moje kolo. Če dobro napnete oči morda utegnete uzreti tudi malega Hada, ki pleza na drevo za kakšno spodobno fotko iz ptičje perspektive. :D




Dan je bil zares fenomenalen. Več o tem priča dejstvo, da mi med koncem službe in začetkom koncerta sploh ni uspelo pridt domov in se našminkat, odišavit in te stvari, tako da sem spet lutalo po gradu, kot kakšna mala narkomanka. Ljudje so se me ogibali v velikem loku. No edino The BIG- se je pustil zvleči na pivo. Aplavz za pogum. :D

Zatem sem se prislinila na klopco k super didžejki in vztrajnemu joga_bike_masterju, ki sta me predstavila hordi simpatičnih štajercev in spet je teklo pivo v potokih. Hura za Staropramen! Staropramen rox (my world). Ko smo se med koncertom drli AAAAaaaaaAAAA aaa pa tako lep dan je bil, preveč lep za smmmmrrrt. AaaaaAAAaaa ... me je totalno zgrabila nostalgija in to v noge. (To je hudič, če te nostalgija zgrabi v noge. Ful boli, skor tako kot revma.) Pomislila sem, madonca, koliko cajta je že preteklo, ko sem prvič slišala za Niete in oh, marička, it was a loooong, looong time ago. Nimam sploh dost O-jev, tolk dolg nazaj je to blo.

In ne morm verjet, da se po tolikem času še vedno spomnim (skoraj) vsa besedila. My memory iz supagrejt! Dokaz, da vutra resnično ne škoduje dolgoročnemu spominu.

Ugotovitve dneva:
- Niet so bili začetniki emo subkulture.
- Emoti so začeli biti emoti zaradi problemov s kožo - aknami. Kako vem? - Vsi emoti majo akne. Jaz bi bila tudi depresed, če bi imela tolk sranja na faci.

Jutri pa še The Beat Flet in Elemental. Can't Wait!!
Pišuka. Še dobr, da pišem ta blog, ki je sicer ne tako zelo ažuriran vodič po mojih koncertih, ampak vsaj vem kdaj so me TBF-jevci nazadnje navdušili. Bilo je leta 2006. FAk, kwa gre cajt. In o fak, dons sem ta stavek ponovila že vsaj 44x. Res gre ta cajt, k da bi ga zastonj talal.

Monday, May 26, 2008

Tudi Jezus je vstal od mrtvih, zakaj ne bi še jaz?

In sem vstala ob človeku zelo nespodobni uri, taki da raje ne bomo govorili na glas. Se ne spodobi!

Odkar je namreč alfa samica zapustila gnezdo se mladiči spopadamo z dokaj nepotrebnimi gospodinjskimi opravili. Na primer, likanje je že eno izmed njih. Povsem nepotrebno. Razen, če 25% tvoje garderobe ne predstavljajo likanja zelo potrebne srajce in kikle.

Verjeli ali ne, dejansko nimam časa za likanje, razen par minut preden se je potrebno odpraviti v službo. Takrat napoči trenutek krute resnice in obupa. V moji omari vlada pomanjkanje primerne noše, ki ne bi strašila bližnjih in mimoidočih ljudi. Toda takrat je ponavadi itak že prepozno.

Ob likanju primernih kandidatk za kolesarsko-službene potegavščine sem tako prišla do zgodovinskosocialnofilozofsko (in kar je še teh reči) zelo pomembnega odkritja. Kdor si je zmislil suženjstvo je bil car! Ali je bil cesar?

Jaz bi nujno potrebovala vsaj enega sužnja. Tudi za likanje. Druge reči bi še lahko postorila sama. Na primer, obrisala krožnik in to. Poleg tega pa nas je zgodovina naučila, da je imetništvo sužnja veliko bolj fensi, kot imetništvo luksuznega avtomobila, ki danes res ni neka huda redkost. Poleg tega avti onesnažujejo okolje, slejvi pa ne (nujno)!

Saturday, May 24, 2008

Buče, buče, buče, buče, buče, buče, buče, buče... in še enkrat buče

Waw. Končno ena sobota, ko sem lahko doma in ne rabim početi nič drugega, kot ždeti na postelji in brati knjige. Žretje pa gre z roko v roki z branjem in poležavanajem.

Pred kakšno uro me je sončni žarek, ki je skakal čez žaluzije v mojo sobo skušal prepričat, da naj se podam v mesto, vendar sem po sekundem premisleku ugotovila, da bi bilo to preveč naporno. To gre nakekako tako, kot če te prime da bi delal. Potem se usedi in počakaj, da te mine.

Tale maj je bil prav naporen in do prejšnjega tedna je kazalo, da bo samo še bolj. Najprej bi se morala udeležti službenega piknika (in vsi vemo, da so take reči sila naporne), potem pa bi se morala čila in zdrava, brez mačka, polna energije in padalske vneme prikazati na pripravah za uvod v letošnjo tekmovalno sezono. Ha. Ha. You wish. I wish! To ne gre. No, vremenu in določenim neusklajenim terminom se imam zahvaliti, da se lahko končno regeneriram, v miru prebavim pravkar pospravljeni zajtrk in listam zanimivo knjigo. Mogoče bom še gledala kakšno neumnost na tv, zvečer pa vsekakor nastopi trenutek za evroazijskisong. Ja, ne morm si pomagat, mene te neumnosti prav navdušujejo.

In ker je prvo pravilo, da evro(azia)songa ne smeš gledati sam, predvsem pa ne trezen , jutri zjutraj tudi ne bom povsem čila in zdrava. Knede?

Manjka samo še kak zamorc s pladnjem osvežilnih napitkov in pahljačo v roki. Pahljača bi bila samo za okras, ker je mal mrzlo.

Thursday, May 22, 2008

Wednesday, May 21, 2008

Standing in the way of control

Po včerajšnjem overdoseu cukra, fušanja in oranžne polti, mi paše mal drrrmrra. Ja navsezgodi zjutri!!

Tuesday, May 20, 2008

Zakaj se zelena luč prižge šele, ko se že ustavim?

Bojda, blogerji največ pišejo o stvareh, ki nas jezijo, ki nam grejo na živce, ob katerih se nam dviguje žolč, o stvareh zaradi katerih bruhamo vulkane gneva, oziroma, o stvareh, ki nam preprosto grejo na KUARC*. There, I said the K word. In bojda jaz precej pogosto jamram, čeprav zadnje čase, moram priznati, nimam pretirano ogromne kvačke. Brez skrbi, to še ne pomeni, da mi absolutno nič ne leži na duši. Če bi se potrudila, bi lahko šla kar po abecedi, ali pa vsaj po samoglasnikih - za začetek. Roko na srce, nisem v prav izjemni kondiciji.

A - Antena. Radio, ki pokvari še tako dober komad. Radio, kjer ne znajo delat spodobnih jinglov. Primer poraznega jingla: Lepši ti je svet, ko prideš v Emonsko klet. Ewwww. Oh, ah trpim že samo, ko tole pišem. Težko bi opisala, kako izgleda moj obraz, ko se na njem hkrati pojavijo vsa možna čustva prezira, sovraštva, gnsua, jeze in studa vsakič, ko slišim to reklamo. Vsekakor se zaradi kremženja postaram za vsaj ene 10 let!

E - Evrosong. Sicer mi je ta parada kiča všeč, vendar pa ne prenesem letošnje izbire slovenskega televoutinga. Za Rebeko se govori, da sicer ni najboljša pevka, je pa vsaj najlepša na letošnjem tekmovanja. Ekskjuzzzz meee? Še tisti skandinavski metalci zgledajo manj kobilasti, kot naša Rebeka. Predvidevam, da so naši evrosong komentatorji iz Beograda napačno prevedli kakšen komentar v stilu: Nije lepa, al je glupa. :D

I - internetni ponudniki. T2, če smo bolj natančni. Ne maram, da mi njihovi akviziterji kvarijo popoldanski počitek. Ne maram, ker so preveč prijazni in ustrežljivi, sploh pa so preveč pametni in težki in ne razujemo, da sem pravkar prišla domov in se mi res ne da stat na vratih in poslušat enga lolota, kako mi razlaga o tem, da nujno nujno potrebujem optični kabel in kako je moj dosedanji bednobeden.

O - je črka v besedi prOOOOOOOOOmet. Zakaj se vednoooooo takooooo zelooooo vleče?? In kdaj mislijo že skooooopat tisto luknjoooo čez šentviški hrib?? Jebela, še ruski zaporniki so hitreje skopali cesto čez Vršič, pa so imeli takrat na voljo samo kramp in lopate, pa še tiste težke kugle so jim verjetno okoli nog bingljale.

U - uslužbenke. V našem lokalnem Interšparu so cepljene proti hitrosti ali pa imajo lenoritis. Kadar želim kupiti kruh jih moram prav povleči izza kakšne police z izdelki, kjer se včasih prav uspešno skrivajo. Tista peroksidno blond z nekajmesečnim črnim narastkom na blagajni pa potrebuje nekaj stoletij, da peljejo tri izdelke čez jebeni laserski čitalec. Ko končno prideš na vrsto pa boh ne daj, da plačaš z denarjem, ker ni variante, da bo imela "drobiž" za nazaj.

Evo, naslednjič obdelamo šumnike.

*Tokrat ne bomo preklinjal kle.

Monday, May 19, 2008

Logo mashups

I like the way some people play with different logos.

Why didn't I think of sometihg so smart and simple, oh why??? Well I can still have this Black Betty PPG's logo. In Black/White, sure.


Sunday, May 18, 2008

OU MAJ.. KERE COKLE


Let me just say: LOL. OMFG. LMAO.Čudi me, da še ne obstaja tekmovanje kateri čevlji so tako grdi, da jih ljudje ne bi smeli nositi.

Predvidevam, da bi se v finalu definitivno pomerile nizozemski cokli in crocksi. Če bi bila jaz v žiriji, bi definitivno vse točke prisodila ultimativnemu modnemu kiksu - crocksom. Nekako se mi les bolj dopade na nogah kot guma - bljak!

Če ne drugega, lahko tele dobim s piercingom ali tatujem. Which is like wooohooo grejt! Poleg tega pa, ste mogoče že videli koga s takimi coklami? Not yet!

Evo, ko dobim plačo si naročim ene s piercingom. Cokl res že dolgo nisem mela na nogah in telih ziher ne bi nosila samo doma. :D Just kidding!!
Mail ordering here!!

Thursday, May 15, 2008

Kofeinski odvisnik

Pravijo, da je priznanje prvi korak k odvajanju od odvisnosti. Zato tukaj in na tem mestu, javno sporočam (da, spet!):

My name is Black Betty and I'm a coffee addict.

Sedaj morate vsi ostali odvisniki v en glas zažlobudrati:
*** we love you Betty***

Ne vem, če je pametno kar takoj presekati dovod kofeina v telo, zato sem se odločila, da za začetek samo zmanjšam dozo iz ziljon kav na dan, na samo eno mini malo majceno - požirek - kavo za zjutri. Toliko, da se iz postelje varno preselim na drugi konec Ljubljane.

Evo za seboj imam že štiri dni, ko sem se zjutraj zadrogirala samo s požirkom kave, nato pa celo abstinenčno krizo blažila s pravim čajem in cedevito. Ker baje ena odvisnost vodi v drugo me malce skrbi, ker se mi zdi, da postajam rahlo odvisna od cedevite. Je to lahko nevarno? Bojda tudi s cedevitno ne smem pretiravati. Na embalaži namreč piše, da lahko odrasla oseba popije največ tri napitke na dan. Problem nastane, ker se nimam ravno za povsem odraslo osebo in se mi zdi, da si cedevito doziram vsaj enkrat več kot ostali. Jaiks!!

Obstaja mogoče kakšno društvo anonimnih odvisnikov od cedevite? Limonine cedevite, če smo natančni??????

VODAVODA


Premium natural spring water. VODAVODA voda srbskega proizvajalca je tista fensi šmensi voda, ki je za oblikovanje oglate steklenica dobila nagrado. Priznam, da mi je popolnoma vseeno katero vodo pijem in sem to kupila le in samo zato, ker res lepo zgleda. (Yes, call me shallow!)

Tista literska je za moj okus malce preveč glomazna, toda polliterska stekleniča ravno prav sede v mojo roko in je res hot. But this is not!!!!!



Like, a je ful težko prevest iz srbščine v slovenštino? Ja? I can help! :D

Edit za sitne anonimneže, katerih obsesija je očitno linkanje in odkrivanje virov "mojih najdb":
- voda kupljena na benzi Agip;
- proizvaja Vodavoda - zgornja fotka je ukradena s te strani;
- posneto v Slovenj Gradcu z Canon Powershot S5 SI;
- obdelano z XP-ji in s pomočjo Adobovega Photoshopa*;

*Linka do PS-ja nisem dala direktnega, ampak sej znaš guglat ! :D

Wednesday, May 14, 2008

No, zakaj je treba logo pogledati z vseh strani?

Zato, ker se ti drugače lahko zgodi nekaj prilično zabavnega (to me) in tudi precej nerodnega (to the UK's Office of Government Commerce - OGC).
Torej za vse tiste, ki jih še nisem posilila s to štorijo - and to make a long storry short. Lanskega aprila je londonska agencija FHD (baj da vej, kako zrnasta fotka na strani - bljak) oznanila, da bo redizajnirala OGC-jev logo in si zamislila drugačen font and that was pretty much it. No, nastala je tale mojstrovina.



Nič posebnega, knede.

Ampak, poglejmo stvar z drugega kota. Kaj se zgodi, če logo zarotiramo za 90°?

Ta-daaaaaaaa.

Nasty. Nasty. Dirty. Dirty. Filthy. Filthy... And other songs from Christina Aguilera.

You don't get it???
Evo, tukaj je še posebna demonstracija za vaše nedolžne misli.


No danes sem bila res pridna in objavila postov za cel mesec v naprej,... tko da se beremo enkrat junija. :D
No ekšli to je blo bolj za nazaj.:D

Svinčnik ali zapestnica?

Mogoče oboje?

O. my. god. I love this silver pencil bracelet promo. Sicer nimam ravno hudega fetiša na nakit, ampak tole... tole je pa res tolk hudo, da bi pa kar pogrešala na sebi. Suggadaddys *hint* *hint*! :)



By Promo Prewiev Style


All i need is...

this cute little animated musical. And a cup of tea. In še kakšna urca spanja - ne bi škodila.

All You Need... from Jaye Bhee on Vimeo.

Tuesday, May 13, 2008

Wednesday, May 07, 2008

The Grim Adventures of Black Betty

Vem. Še včeraj sem se pritoževala, da je naša prestolnica prej vaško shajališče, kot prestolnica. Keč je v tem, da je treba ven - ajmene - sredi tedna!!!!! Če se na primer na torkov večer sprehajaš po Ljubljani, se ti utegne zgoditi mariskaj. Lahko ti napišejo listek za napačno parkiranje ali pa se v krogih voziš mimo zasedenih parkplacov. Lahko te pretepejo huligani ali pa poslušaš folk z debilnimi opazkami. Lahko stopiš v pasji drek, ali pa v konjskega. Lahko greš na zastonj razstavo v Tivoli ali pa te v novem lokalu v Snobilendu oberejo 3 € za pivo - ni čudno, da sem broke! Lahko se srečaš z vsaj petimi polilcijskimi patruljami in izbiraš ali boš z njimi preživel noč ali pa te za naslednjim ovinkom preseneti prikazen na strehi. Ki igra na klaviature! And it wasn't even midnight!!!




Monday, May 05, 2008

Lublana je bulana

Evo, res je. Nekaj gnilega je v tej podalspki provinci. Gnilo je predvsem to, da se nič ne "dogaja". Če pa se že kaj dogaja, pa se dogaja ravno taisti trenutek, ko se dogaja že nekaj drugega in potem mi dogaja, ko se moram odločit v kateri opciji in ob kateri družbi mi bo dogajalo. Ah, čojses, čojses. Kot, da imajo v našem mesteucu na voljo samo 15 že v naprej določenih datumov, ko se lahko kaj dogaja. Vmes pa u cerku, pa h maš pa 50 eurou u mežnarco - pa bohnedej kovancov, ker so pretežki!!!! MHM!

Jutri moram najprej obiskat predstavitev novega, frišnega, svežega, še zelenega, še nezdrajsanega ploška moje najljubše kranjske skupine The Tide. Le ti bodo dogajali v novem rock baru oz. v ex čevap restavraciji Triglavu - kjer sem nazadnje resda bila še, ko sem se stregla na bone (in to je ohohoh dolg nazaj), ampak če niso drastično spremenili vizualne podobe spodnjih prostorov, potem mislim, da mi tam ne bo baš rokersko dogajalo. Njihov notranji dizajn tistih prav šolsko plastičnih mizic in stolčkov spodaj, od človeka prav nehumano terja, da si pod prisilo zlobnega duha iz srednješolskih dni naroči bambus - največji zločin nad naravo, ki ga je malomarna človeška rasa privoščila nad ubogo vinsko trto in njene ničhudega sluteče grozdne otroke zmešalo z ogabno sladko pijačo z mehurčki. Fuj, breh, fuj ane?! Pa kdo to lahko pije sploh? In rock bar mora imeti lederzice, ne pa nek plastik fantastik!!!

Uro in pol kasneje pa sem se že najavila na koncert meni praktično neznanih, vendar nadvse obetavnih Grimmski mladcev in hkrati prijateljev že imenovanega banda (ne bomo jih po nepotrebnem prevečkrat imenovali, ipak to ni plačana objava), ki kanijo brusiti strune in nucati elektriko v eni redkih alternativnih enklav v Ljubljani - Ortiču. Baj da vej, kakšen prjatu pa si da imaš koncert na drugi strani Ljubljane ravno na isti dan, ko imajo tvoji prijatelji predstavitev frišnega cedeja??? Ali obratno? Ja dober, ne! Meni verjetno ne bo noben priredil spešl koncerta ob predstavitvi novega cedeja. Pol bi itak mela pet koncertov na teden, kolikor mi v sedmih dne uspe zapeči piratksih cedejev.

Dobra stran tega dogajanja je, da mi bo tako ali drugače vsaj malo dogajalo. Če ne drugega, predvidevam, da mi bo dogajalo ko se bom z bajkom (brez žarnice, opa!!) furala gor in dol po Ljubljani. Yeah, dogaja mi! Že dej. Še moji mamici dogaja! :D

PS: Naj me nekdo spomni, da si kupim karto za Massive Attack preden jih razprodajo. Zadnje čase se mi mal prevečkrat dogaja, da ostanem brez karte.

Sunday, May 04, 2008

LSD vs. ALKOHOL vs. DREVO

Jeah, podaljšan vikend je bil zaenkrat super, ta bulš del zgodbe pa je, da se sploh še ni končal. Bili smo že na Dolenjskem, iz zraka smo videli Kohoško, pod nami ogromno dreves in tudi alkohola. Sploh drevesa so bila včasih malce prveč blizu in bi jih lahko tudi objeli, vendar si v tistem trenutku nismo preveč močno želeli trde lesene ljubezni. Spljoh. Sedaj pa čakam, da se moj limo driver zbudi, spije kufe, poje obilen zajtrk in me pelje na obalo pogledat ZF g33ke.