Kruha in iger

Morda še ne veste, a včeraj se je odvijalo državno prvenstvo v okupaciji in kolonizaciji otoka Katan*. Ne Nacionalka, ne na popovih 24 urah jim ni uspelo v živo prenašati tako senzacionalne tekme, kot je bila včerajšnja. Raje so se ukvarjali s piramidami in cigani, to namreč rajo nadvse skrbi. In zato jim vržimo še malce skrbi. Včasih so hoteli le iger in kruha, danes hočejo le še cigane in senzacionalistično poročanje. Fak (fuck). Kako požrešni s(m)o postali!!

Šment. Malce smo skrenili z glavne teme!
Skratka, igra je bila napeta in našesta, tudi brez občinstva in navijačev, ki so bili očitno zelo pogrešani in potrebni. Pri prodaji sta prednjačila trava in ovce v večinski posesti moje malenkosti in Zboljene, oboje zelo uporabno in cenjeno. Malce slabše so šle v promet opeke in kamni, s katerimi je več ali manj centrifugalno operirala Tamara.
Zmaga je pripadala debitantki na področju koloniziranja in osvajanja, ki je pometla s konkurenco in si nagrabila bajno bogastvo in zgradila največji imperij. K zmagi so najverjetneje pripomogle številne in dolgoletne izkušnje iz prekupčevanja, ter veze in poznanstva v podzemlju nenaseljenega otoka. Mogoče le centrifugalna namešanost in nablojenost sotekmovalk, ki sta tako dali prednost začetnici?

Je bila to le začetniška sreča? To lahko izvemo le na naslednjem odprtem prvenstvu. Vabljeni!


* zelo zabavna nadtalna, pritepihna, obposteljna, lahko tudi nadmizna igra (odvisno od razpoloženja in moralne vzgoje soigralcev), v kateri igralci, soigralci in občasni statisti trgujejo z raznovrstnim blagom, s katerim lahko dosežejo večno slavo in diktatorstvo na osamljenem otoku.

Novi slogan Nove Slovenije

In naj še dodam: "Ko res vsak glas šteje!!"

Zakon množice

ali Novi veter v uredništvu zabavnega tv programa

Raja je zahtevala nov post in tukaj je nov post. No, v resnici je raja zahtevala slike azijskih šolark v »spank me« pozi, ampak teh ne razpečujemo, tako da se boste morali zadovoljiti z mlatenjem prazne slame.

Tako, stvariteljici tega bloga se je vendarle uspelo rešiti težkih železnih okovov, ki so jo v zadnjih tednih priklenili pred domači tv in izborni televizijski program z namenom analizirati in preučevati živalski nagon naših politikov, njihovo obnašanje v množičnih občilih (RKCTV) ter prilagajanje fiktivnim in resničnim kriznim situacijam.
Empirična analiza, podkrepljena s statističnimi raziskovalnimi metodami ter osebnim angažiranjem je potrdila marsikatero teorijo in rodila tudi marsikatero novo odkritje. Eno od teh je, da je vlogo izginjajočih voditeljev zabavnih oddaj in novinarjev informativnega programa na nacionalki prevzela politika. Oh, that sooo new!


Struktura slovenskega politika/voditelja/novinarja: Preden začnemo operirati s številkami, je dobro poznati opazovano populacijo, v tem primeru slovenskega politika in njegovo (ne)predvideno obnašanje, mišljenje in področje delovanja.

Presenetljiva je ugotovitev, da je tipični predstavnik slovenske ablasti (hu)morist. Satira – ena redkih stvari, ki še preprečuje, da ne eksplodiram od jeze, poleg raznih omamnih substanc - njen namen naj bi bil prikazati kako resnično podebiljene in smešne so politične (in socialne) zagate na katere se nanaša. Posebno v zadnjem času opazovanega obdobja, ko se nad bistroumnimi izjavami naših političnih humoristov samo še hahljam.

Mnogokrat so v svojih nastopih nerazumljeni. Poglejte, satira ima vedno nek point. In tako kot pri vsako stvar, ki ima kakšno bistvo, včasih ljudje zgrešijo bistvo. To je v človeški naravi.
V mnogih primerih, recimo: Rupar, Jelinčič, Klokklokočovnik, Grims, ki s svojimi rasistično in ignoratnstko obarvanimi humornimi nastopi v oddajah, spominjajo na kakšnega začetnika stoječe komedije, ki niza prežvečene štose, nekateri ljudje zgrešijo njihovo bistvo. Večina jih bo seveda ploskala in se kotalila po tleh od smeha, ko bo Rupar odrejal preglede mednožja in ko bo Jelinčič izganjal cigane. Ampak kot rečeno, vsi ne razumemo njihovega nenavadnega smisla za humor, zato je pomembno, da znamo razlikovati med humorjem in mačofašističnim rasizmom, da slučajno ne dobimo cigana v žaklju, ko bomo opravljali splav.

V takem primeru je humor lahko zelo nevaren. Predpostavljajmo, da je Hitler stal pred miljonsko množico Nemcev in rekel »Pobijmo vse žide in jih zbrišimo z obličja zemlje« in preden se je lahko zasmejal in rekel »ahaha.. Das war nur Spaß« je zbrana množica začela aplaudirati. Zavedajoč se, da bi pošteno najebal, je namesto tega raje rekel »Fucken sie es. Zbrišimo jih«. In tako se je začel holokavst.

The end!

Nič pametnega mi ni postavil, ko sem jo na fazanko.

(Torkov slučajnik)

Glejte, do solz nasmejali, ko smo bili zunaj na travi. Sedeli smo dolgo, utrujenost je lezla deklica in se smehljati, če je hodil naokrog v čvrsti temi. Smolnat vonj pa je potegnil Luko za seboj in dejala: Če pa le pretiravala, kaj? V njenem glasu je bilo prevroče, a takoj zatem se je vrnil v smrdenje na tleh. Odsotno je gledal in položil na tla kot kup nesreče. No, to je boj za kruh! Ta boj bo težak, ali premagal ga boš, če ne bo zaupal niti več, kot je le redkokdaj koga zaneslo. Iz jeseni v jesen sem vse moči in propadel.

Vir

Edo, dober koncert ali organizacija je škatljiva!!

Verjetno bi se z mano strinjalo vseh 30 obiskovalcev, ki so slučajno po nekem čudežnem naključju izvedeli za včerajšnji koncert Ede Maajka v Cvetličarni/Mediaparku.

• Karte so bile v predprodaji na razpolago samo v TIC-u. V raznih Kompasovih poslovalnicah in drugih »bolje« založenih trgovinah, kjer je nakupovanje lahko zelo potratno so me samo debelo gledali. »Edo? Cvetličarna? Mediapark? Petek?«
• Oglaševanje eventa je preseglo vsa pričakovanja. Edo was almost everywere. Not! A ni v navadi, da se za tak dogodek naselotejpa vsaj kak plakat z infomracijami (npr. kje lahko kupiš karte v predprodaji). In googl je ob iskanju inforamcij na voljo ponudil 2-3 uporabne zadetke. Skratka totaln organizacijski pojeb.
• Pivo je 600 SIT!! Fucking rip off!!
  

Ima pa seveda to tudi kakšno prednost. Recimo vsi smo imeli 5m2 prostora okoli sebe za razne plesne performanse. In Edo je organizatorki Mojci posvetil še eno lepo hitrogovorečnico, katere refren govori o ženskih spolnih organih. Vratite nam pare!!!

Let's go lounge-style

Moram priznat. I'm in love! It's one big huge fucking cheesy šweeeet love! No, zares bi se temu reklo obsesija in to taka skoraj mladostniška. Saj je mladostniška, ker sem še zmeraj neverjetno mlada. In preden mi kak psiho začne oporekati: Ne, ne tolažim se s tem in nisem patetična! Recimo, pogosto me oblegajo kakšni varnostniki in mi težijo za dokaz moje polnoletnosti, pri šanku moram vedno kazati osebno ali pa me hoče kak mulo za pet minut držat za kolena (včasih je to že prav moteč element). No, ne bomo tudi kvasili mladostniških neumnosti, zatorej se vrnimo nazaj k današnji temi.

Skratka, kdo in zakaj je objekt moje večmesečne obsedenosti? Pa odgovorimo najprej na drugo vprašanje:
Ima vse tiste lastnosti, ki jih ženske cenimo. Je šarmanten, ima smisel za humor, ni izmišljena oseba z interneta, ima strašansko navdušujoč in žameten glas, uporablja besed "fuck" in "dick" priložnosti in času primerno, je že prilezel iz prve pubertete, predvsem pa je dečko zelo talentiran in uspešen v tem kar počne. Skratka ima kvalitete, ki te lahko hitro prevzamejo. Ko ga enkrat spoznaš se enostavno pripopa nate, zleze v tvojega ipoda, pojavlja se v tvojem avtu, pušča sledi na računalniku in se ga sploh ne moreš znebit (kot da se ga hočem, slučajno), potem ga hočeš vedno več in več in več in več. Zleze ti pod kožo!!!

Ena njegovih najboljših kvaliteta pa je, da zna predstaviti bedna besedila raznih obupnih komadov Britney Spears tako, da si rečeš. "Kdo bi si mislil, da bom kdaj rekla za komad Crazy, da mi je všeč". Pa ne samo to. Kot vemo so vse predelave dobrih komadov ponavadi bednobedne. No če jih obdela Dick, pač ne. On jih naredi celo boljše. Seveda, govorim o Richardu Cheesu.

In sedaj, dovolite si bom vzela nekaj uric samo zase in za Dicka.

Pa lep vikend vam želim!!

P.S.:Ker sem danes neverjetno dobre volje in ker sem tako in drugače nadvse prijazna oseba (dasiravno se mnogi ne bi strinjali s tem zadnjim stavkom) bom danes Dicka delila z vami. Fuck the monogamy!

Nagradno vprašanje (spet!)

Tokrat se bom spustila v glasbene vode. Tokrat!

Po včerajšnjem nehumanem iskanju trgovine, kjer bi prodajali karte za današnji koncert Edota, sem rahlo obupala in se zatorej obračam na vaju, draga bralka in dragi bralec.

Kje hudiča prodajajo karte (kao v predprodaji) za Cvetličarno/Mediapark???

Vem, da je morebiti že prekasno, a se bom vsaj naslednjič nadejala uspešnega nakupa karte v predprodaji! Ali karte sploh.

One down....

Zadnje čase sem intenzivno razmišljala o prostovoljnem izgonu iz Slovenije, kufri so bili že na dosegu rok in iz mene je te dni velo vsesplošno nezadovoljstvo in razočaranje nad vsem kar me na kakršen koli način spominja na Slovenijo, naše Janeze, lipov list in I feel Slovenio.
Janeza pa sta poskrbela za teatralen preobrat in morebitnega odstopa enega se veselim približno tako, kot marsikatera svoje menstruacije, ki je zaostajala že nekaj dni.

Naj vas s tem filmčkom opomnim tudi na odstop nekega drugega ministra. Lepo, a ne!?


No, pa ne rečte, da ni danes svet vsaj malo lepši? Še moji rodilni organi bi radi od samega veselja spočeli enega prav nagravžno zgubanega froca, vendar jim moj možgan to toplo odsvetuje. (jobless)

Spletni slučajnik

Te vrstice so bile prebrane na spletnem slučajniku.

Vanjo se zasadi od zadaj.

Če ga ne poslušaj žensk! Ded je imel sprva s konji veliko dela. Bil je Tomaž, predobro jo poznam. Ona ni vedela, kaj je storil narobe. Malce pa nas je nekaj, sem si nataknil krila sam. Usedel sem se odločil, da postane Pastir. Če boš tečnaril, ti ga no, saj to vemo dobro, da je izkupiček kljub vsemu ni segala do druge strani ograje. Skozi padajoče snežinke sem razpoznal nekaj drobnih mozoljev. Prižgal sem nočno svetilko. Mati so hodili po prstih se bližajoča se je zazdelo, da vidim postavo, ki se je zgodila nesreča. Stare mame je preprosto zmanjkalo z zemeljske površine.

In kaj je spletni slučajnik?

Spletni slučajnik Odljudnez.net je časopis, ki izide vsakič, ko doma za svojo računalniško mrcino na tipkovnici pritisnete gumbek z oznako F5. Neverjetno! A resnično. Tako bo vsak pristikač na gumbek dobil čisto svoj izvod, ki bo izšel natanko enkrat in nikoli več.

Naša hišna prerokovalka Mici, mu je prerokovala največjo naklado med slovenskimi cajtngi. Njegovo nakladanje lahko preverite in videli boste, da se naša Mici nikoli ne moti.

Zabava se začne zdaj...F5!!

Še ena resnična zgodba: Kranj the City of Ghosts!

Predstavitev prvega lično izdelanega in ušesom prijaznega albuma skupine The Tide je že z vabljivimi prigrizki nakazoval prav zanimiv razplet večera. Najverjetneje zato, ker so se za najbolj obloženo mizo strateško, preračunljivo in povsem nenaključno pozicionirale tri dekleta, recimo jim kar Pina, Jagoda in Betty.

O tej krasni kranjski skupini smo že veliko povedali, še več pa bomo tudi v prihodnje, zato se raje osredotočimo na naše tri protagonistke, ki jih je iz svojih blogerskih brlogov sredi noči zvabil pijanski krik kranjskega duhca neke prizadete/umrle/žive/bolne/_______ (vstavi po želji) deklice. Saj veste, tistega z Labor. He, he, I'm just kidding. Ni bila z Labor, v bistvu niti ne vem iz katerega predela Kranja je bila, vem pa, da je prav prijazno okoli ponujala borovničke. In kdo hudiča bi se temu lahko uprl?? Well, everybody but me in sem si povsem upravičeno prisvojila edini štamprle. Grejt!!

Tako se je sobotni Klopca Pary sprevrgel v prav razuzdano nenačrtnovano blogersko orgijo, še z nekaterimi slavnimi udeleženci, kot so recimo ta, ta in ta. Večina pa jih je bila prisotnih le spiritualno. In če se je slučajno komu kolcalo, ni mogel spati, ga je zbadal križ je bilo to verjetno zaradi našega tračarjenja in igranja z voodoo lutkami. Ekzekli!!

Kako se je vse začelo, doživelo vrhunec in končalo, lahko preberete pri dežurni poročevalki večera, jaz pa se bom posvetila Poslednjemu Samorogu.

Sobotne potegavščine

Prsežem, da nisem bila jaz!!!

Čeprav mi je ideja nadvse prisrčna.

Top of 5 risank, ki sobotnega mačka odženejo stran

(preverjetno)

1. The Grim Adventures of Billy and Mandy

2. Sheep in the Big City

3. PPG's

4. Foster's Home for Imaginary Friends

5. Johnny Bravo

Odprti post ministru Drobniču!

Ljudi ne moreš prisiliti, da imajo nekaj česar nočejo (razen, če fašeš raka - to je jeba).
Strategija za povečanje rodnosti (če že mora biti) naj vsebuje VEČJE plače, MANJŠE (nesmiselne) davke in VEČJO socialno stabilnost.

Tko, da sam FAKOF s takimi!!!

*pizd of*

Hvala, ker ne oglašujete. Se vam utegne zgoditi, da oglušite!

Mogoče pa ne utegnete in se vam bo samo posušil jezik.
(Podobne zastrašujoče paranormalne metode je uporabljala moja stara stara mama, ko je hotela vzgojiti poslušno in pridno pra vnukinjo - in v kaj se je to izrodilo??? Well, she will never know!)

Zanimivo, da še nisem prebrala nobene kritike ta temo oglaševanja na siolovih blogih. Prav vesela sem nad bloggerjevo nestoritivijo dotične ponudbe. Res bi mi šlo v nosnico, da se na mojem blogu pojavljajo reklame, ki oglašujejo razne Gibonnije ali naprimer novo zgoščenko Tanje Žagar.
Posledično se zaradi tega, tudi pretirano ne zadržujem na njih blogih, ker me to dejanje boli tako, kot da bi na oko, v katerem je že obtičala vilica, posul še veliko žlico soli in premešal. Auch!

Primerjana stopnja nagravžnosti: raje enkrat na teden vidim ta dva golobčka, kot da na lastnem blogu gledam reklamo za izdelek, ki mi gre na ledvice, jetra, jajčnik in še na kak četrti notranji organ. Itak. No way, hosej!!

Bolj star, bolj nor!

Naj se spoštovani bralec prosim pripravi na resnično zgodbo tega tedna… The story of the week – to bo nova rubrika!

Torej, zadnjič sem si v trgovini kupila Cosmopolitan, kjer sem odkrila en zelo koristen članek in sedaj bom te nasvete delila z vami… ehehe, I'm just fucking with you!

V obdobju problematičnega odraščanja in pretresljivih sprememb, na primer, ko ste pravkar izvedeli, da so vas starši celo življenje nategovali da Dedek Mraz obstaja, v resnici pa ne, da tudi Zobna Miška zares ne prinese denarja in da je Muca copatarica pravzaprav samo pravljica, ste se verjetno najraje zatekli po tolažbo v varen in ljubeč objem starejše in bolj izkušene osebe v družini. Vsaj jaz sem se.

Toda po tem bizarnem tednu, mislim, da tega več ne bom počela.
Skratka, naključje je naneslo, da sem te dni malce sanjarila in bluzila okoli, tako sem v podhodu uočila dva brezdomska osebka, v poznih 80ih (no, vsaj toliko sta jih kazala), za katera predvidevam, da sta se pred mojim prihodom pogovarjala o vsakdanjih problemih, o svojih vnukih, kako je življenje na stara leto naporno in bognedaj, da bi polila liter šmarnice. Ko sem se ustavila ravno v njuni neposredni bližini, sem opazila, kako sta si namenila ljubeč pogled in kratek poljub…
How very very cute. Well, yes, but...

Takoj za tem kratkim poljubom je prišel še eden, nato še eden in še eden. Preden sem se zares zavedla kaj gledam, sta začela prav živalsko opletati z jeziki in si izmenjavati hektolitre sline, plašči, cunje in vrečke pa so začeli leteti po zraku. Kako ZeloLepo! Na tem mestu sem se že hotela obrniti in narediti pet kilometrski krog okoli njiju, vendar sem zaradi naglice vseeno potlačila stud in šla karseda hladnokrvno mimo njiju. Praise Jahve my jounery was short!

Nekaj je na starih ljudeh, da to ne zgleda apetitilih. Če bi nam v šoli pri spolni vzgoji pokazali nekaj podobnega, bi vsi vsaj še za deset let premislili, če nas to res vzburja.

I bet you'll vote next time hippie!!

Zanimivo je bilo spremljati letošnje volitve, še posebej tale drugi krogec zaradi razpleta u Tr'žč.
Janševi kandidati so v mestnih občinah popušili kot pocestnice na horsu, dobili pa so še manj županskih foteljčkov kolikor je bilo letos na novo ustanovljenih občin.
Pa poglejmo spisek zaselkov (če jim lahko tako rečemo), kjer so zmagali Janezovi.

Apače,
Borovnica,
Cirkulane,
Gorenja vas – Poljane,
Ivančna Gorica (itaaaaak!),
Kungota (presenetljivo z 60% glasov, kar je a lot!),
Litija (s pomočjo SLS),
Ribnica,
Središče ob Dravi (a to je center štajerske),
Škofljica,
Šoštanj in
Žiri.

V glavnem same velike in močne občine. Not!

Predvidevam, da bomo sedaj gledali še bolj uravnoteženo nacionalko in imeli cenejšo nje naročnino. Slivnikov magazin Delo pa se bo spremenilo v drugo Lady, kjer bodo na naslovnih straneh vsakodnevne Janezove poteze, kot npr.: da je kupoval nova oblačila, obiskal gledališče in bil ves zaljubljen. Ah. Splendit.

Dirka za kozo

Obiskovalci prikupne kafič/galerije na koncu starega mestnega jedra v Kranju s(m)o bili včeraj priča, baje že tradicionalnega Martinovega dirkanja za kozo.

Kako bi to neki izgledalo, se sprašuje naključni bralec. Sila preprosto. Da je stvar še veliko bolj preprosta, kot je lahko samo preprosta, se kozo zapre v ograjo in se nato nad njo izživlja na en zelo bizaren način. Za razliko od ostalih vsakodnevnih izživlajnj nad kozo, lep primer je skrčka ali raznožka čez kozo in spolni odnos, so tokrat tekmovalci izbirali med označenimi teritorji, ki se po zgornji stranici označi s črkami slovenske abecede po levi pa z arabskimi številkami, tako da je vsak teritorij označen z A-1, A-2, A-3,.. in tako dalje. Vsak dirkač je zakupil zaželjeni si teritorij v ogradi kjer se je nahajal koza in jo opazovali. In čakali. In opazovali in še malo čakali in končno dočakali slavnostni trenutek radosti in veselja ter pristne slovenske foušije, ko se je koza podelala na označen teritorj A-3. Srečni nagrajenec pokakanega teritorja je lahko nato kozo odpeljal domov, bojl verjetno pa je, da jo je prodal zvodniku za golaž. Dirkalo so je namreč tudi v kuhanju golaža in spraševanju kako hitro dobimo drisko po mladem vinu.

Primerek načrta, kako lahko organizirate dirko za kozji drekec.

Mamicu jim farmacevtsko

V dobi mikroskopsko majhnih računalnikov in telefonov, farmacevti še zmeraj niso izumili tablete, ki bi bila manjša od premera mojega žrela in z bolj prijaznim okusom.

A je problem dodati enemu navadenmu antibiotiku okus jabolka ali višnje, naprimer???

dan za obolevanje

Sem najprej mislila napisat en post o temu, kako so me včeraj obkolili pripradniki specialne enote (kao da to pr nas obstaja, al kaj) - no imeli so uzije in čelade. Pa ne bom, ker ga ni bolj primernega dneva za obolevanje in obujanje spominov, kot danes. No pa tudi včeraj, pa predvčerajšnjim, ubistvu sem cel teden neki sanjarila in obolevala. Danes pa sem tudi zbolela. Mogoče sem tudi zblaznela, ampak to še ni znanstveno potrjeno. Postala sem prava mala-velika ali velika-mala virusna bomba. Skratka lahko bi hodila okoli z napisom Free virus give away! Prav zaradi tega odsvetujem vsem znancem druženje z mano. Četudi vas kličem in nadlegujem vsa panična, da nujno potrebujem družbo, Just say no!!! Razen če nimate nekega res zelo močnega razloga, da tudi vi zbolite - v tem primeru vam računam 5 sit na bacil. Dost fer, a ne? Do danes bodycount okuženosti šteje že vsaj 5 ljudi. And we're still counting. Hihihi.
Štajerc brez zvezdice, mi je včeraj rekel, da imam verjetno ptičjo gripo. To je utemeljil s tem, da sem punca, punce pa smo ponavadi kokoši. Vsaj tako jih on ljubkovalno kliče. Hja, če ni on ta štos izumil, sem jaz solata. Mislim, da bo nekdo dobil zvezdico, če ga misli še tako naprej srat.
Kreh kreh. Kih kih. Evo, še malce virusov na računalnik, ki mu jih z vestnim čiščenjem in pregledovanjem že verjetno primanjkuje. Še kdo mogoče?
Še en padalski filmček za konec sezone. Tole je džabe!

Celebralni luka liki

Na Nimfinmu blogu, in verjetno tudi na katerem drugem, so me napotili na super link, kjer lahko s pomočjo pametnega robota ugotoviš, kateri lepi slavni osebi si podoben. Po ptiču Poštarju sem mu poslala svojo edino fotografijo. Pa poglejmo kdo so moji celebralni look-aliki.

Bojda sem neizmerno podobna (kar 92%) oceanski krasoti gospodu Yleniju, ki se ga spominjamo iz prenekaterih dokumentarcev, svojo igralsko pot pa je začel kot statist v znanem filmu Grlo, nadaljevanju filma Žrelo. Daleč potem nobenega, nakar se mi v podobnosti 79% približa vaška pjevalka turbo zabavne glasbe Huda Prasica. Rada posnemam predvsem njen make-up in v prostem času pod tušem grulim njene napeve. Sledi Striček Tiček, znani tekmovalec iz neresničnostnega šova, s katerim se vizualno ujemava kar v 73%. Najbolj očitno v izbuljenih očeh in bebavem nasmehu. Pevec alter skupine Alter, Alter Detlef mi je verjetno podoben predvsem zaradi svojega narko-imidža in ker mu v življenju še nikoli ni uspelo zapreti ust, tudi takrat ne, ko od naportnih glasbenih turnej zaspi za kakim voglom. Na kupčku jim sledijo znana barska plesalka Darka, nato izmišljotina Mojca Pokraculja, ki se še vedno uspešno skriva pred vsiljivimi fotoreporterji ter najboj znana čistilka bazenov Snaža Praža. Na mojo ali pa na njegovo srečo, se še najmanj vizualno ujemam s še nerojenim prvorojencem našega prvega vojaka J.J.-ja in njegove Urške, katermu je priznana gledalka v prihodnost napovedala, da bo najbolj znani celebralni wunderkind.

I'm very very very happy right now!

The hardest Where's Waldo ever!! :)

ZZV - Zelo zajebano vprašanje:

"Eden izmed šestih telefonov ne spada zraven. Kateri?"