Kako hudiča bi vi poimenovali tole???

Lepo in prav je, da predsedniški kandidati kažejo svoj socialni čut in to ter dajejo priložnost za kruh tudi tistim z manjšimi sposobnostmi in z manj privilegiji, ampak ali ne bi raje potem dali izdelavo internetne strani gluhonememu ali pa nekomu brez desne roke, kot nekomu, ki je več kot očitno, barvno slep???!! Gaspariju predlagam, da naslednjič (hoho, kot da bo kdaj naslednjič) oblikovalcu tega skrapucala raje zaupa delo voznika reklamnega kombija ali kaj podobnega.

Dangerous skydiving

Tako. Z zadnjimi centi sem kupila karto za Muse v Zagrebu – kar je a must. Fantje baje zadnjič igrajo v tej postavi in take stvari ne gre zamuditi. V nedeljo sem naredila tri skoke za priprave na slovenski big way rekord – kar je tudi a must, si zvečer kupila eno pivo in ugotovila, da če bi bila podjetje, bi lahko prijavila bankrot. No, tako bom le ždela doma in živela od zraka. Yeap from ritch bitch to zero. Sicer pa, itak je treba mal hujšat, začet eno prečiščevalo kuro in se malce izhirat. Yeah right – who am I kidding?? Tole zadnjo idejo bomo kar izbrisali iz možgana in se ne bomo niti trudili početi kaj v tej smeri.

Sem pa na pripravah za big way ugotovila, da sem storila veliko napako, ker sem si kupila odprto čelado namesto zaprte. Če je v zraku veliko ljudi na kupu, je samo vprašanje časa, kdaj boš dobil kakšno nogo v gobec. Tako zdaj hodim okoli in se otepam ljudi iz socialnih centrov in varhnih hiš, ki mi ponujajo prostor za nočitev in svetovanje. It's not that bad, really!!! Sem se zadela v vrata. Ali pa padla po štengah. Sem pač malce štorasta. Da sem jih fasala pri skoku iz avijona, mi itak noben ne verjame. Lahko sem samo vesela, da imam še vedno vse zobe.

No dovolj o padalstvu. Posvetimo se raje ljudem iz »okolice Ljubljane«. Zadnje čase spoznam veliko ljudi iz okolice Ljubljane. No, na koncu se izkaže, da so vsi iz Brezovice.

Res ne vem zakaj enostavno ne povejo, da so iz Brezovice. A jih je sram? A mislijo, da noben ne ve kje je Brezovica? Plizzzz. Saj smo imeli geografijo v šoli in Brezovica niti slučajno ni kakšna vukojebina. No je, ampak spet ne tako majhna, da ne bi vedeli kje se nahaja. To je skoraj tako kot, da kdo ne bi vedel kje so Domžale.

Enivejs. Ta debata nima nekega plodnega zaključka, zato bom raje nehala. Mogoče se bo pa našel kdo iz Brezovice in mi razložil kaj je s to »okolico Ljubljane«.

No pa še en filmič iz priprav na rekord. Če kdo najde tistega, ki me je na gobec, mu častim pivo. Ko bom imela denar, seveda. ;))

Tudi poplave so za nekaj dobre... I guess

Danes bi bil precej primeren dan za šlaufanje. Bohinjka je narasla za primerna dva metra in trip po njej s šlaufi bi trajal dobrih 20 minut - ravno, da se razmigaš. Anyone??? ;))

Betka says the darnest things ;)

Afkors she does.

Poglejmo primer danes popoldne.
Oseba A: »Betka rabim tvoje zlate prstke«
Oseba B zafnano: »A maš zlate prstke?«
Betka na ves glas: »Za tebe imam en zlati prstek!« Betka v mislih: Aj…a to sem naglas rekla??? Ššššššššment.

Enivejs. Petek je čas za debilanosti. Rajši si oglejmo kaj zna The origami master z zlatimi prstki.

Muvi tajm (ali Betkine travme s "tistim")

Danes grem po dolgem, dolgem času spet »tja«, kamor mi moja noga stopila že od daljne zime leta nula pet. Pa tudi to je bil eden redkih obiskov. S »tem« je približno tako kot z nakupovanjem v mega hipr dipr gigantskih Mečkatorji . Preveč ljudi na kupu in vse preveč instant in zato rajši zavijem v lokalno mini štacunco. You know, where everybody nows your name. And your parents' name. And your parents' parent name.

Največ zaslug za moje bojkotiranje gre v veliki meri pripisati ogabnemu vonju po kokicah in meku, prodajalcem kart z naušniki, gromozanskim vrstam za karte, ki se vijejo kot jara kača, dejstvu, da moraš karto kupiti/rezervirati malodane teden pred predstavo, vsesplošni gneči, kričavi kopici mozoljastih najstnikov, katerih glasno pregovarjanje in opazke mejijo na obnašanje opic z downovim sinromom (se opravičujem opicam za takšno primerjavo), da ne omenjam njihovega neutrudnega sprehajanja not in ven ali skupine penzičev, ki še vedno niso dojeli, da obstaja sedežni red. RES! Najbolj pa me žre, ker se praviloma skoraj vedno pred mano usede profesionalni igralec košarke. Takrat mi ne preostane drugega, kot da se a) presedem, kar je praviloma zaradi zasedenosti stolov nemogoče b) si zaželim, da bi imel vrat dolžine afriške vaške princese c) si v pulover rečeš »FAK OFF, J. L.!!!«

Skratka 1001 in razlog, da človek investira nekaj denarja v domači kino ali pa pišeš Dedku Mrazu, naj čim več filmov predvajajo v Komuni. Če se ne motim je to edina alternativa »tistemu«, pa še ime je prisrčen. Komuna.


Edinokrat, ko nisem šla od tam razočarana in ne da bi se počutila oropano za ceno vstopnice in kulturnega ogleda filma je bilo, ko me je tja spravil zanimiv nemški filmič Edukatorji. Bilo nas je cca. 8 v dvorani (to je verjetno tudi število ljudi, ki je pri nas gledalo ta film), od tega smo bili mi trije. Ostalih pet pa se je nekako vključilo v dogajanje filma. Res, je da smo komentirali dogajanje in dialoge, se smejali, vendar se nismo drli, rigali ali loputali z vhodnimi vrati, predvsem pa s tem nismo motili druge. Če bi šli gledat kakšnga Džejmsa Bonda ali Nesmrtnega Brusa Vilisa, bi nas ziher kdo na gobec. No, vsaj jaz bi na njihovem mestu. ;) Še ena prednost, poleg bližine wc-ja, hladilnika, postelje, gledanja filmov doma je, da te noben grdo ne gleda, ko kaj komentiraš, noben čefuršek te s svojim težkim zlatnim lancem ne na gobec, ker si si privoščil malce glasnejši šepet. In še pivo si lahko mirne duše odpreš. Ahhh…let's think positive here.

Danes grem gleda Planet Terror… wau, I'm ful of surprises (a ne, OutsiderJ). Vem. Še sama sebe presenečam. Zelo močno si želim, da nas bi bilo največ 10 v dvorani in da nam ne bo nihče metal kokice v glavo. Razmišljam pozitivno in upam - everithing is gonna be EJ okej.

In zlato pravilo seveda: »tja« se ne hodi med vikendom, ampak lepo sredi tedna, ko se še kje dobi kak parkplac. Če si one lucky bastard.

Miška ali mogoče kaj drugega??

Hmmm...

Pozor, končno spet en Kamen leta!

Od zadnjega objavljenega Kamna leta je minilo že veliiiiiiko preveč časa. Medtem se je že marsikaj spremenilo v prah. Tudi moja pokojna babica, Lady D in še kakšna druga kamnita gmota, ki mi je bila v napoto. S tem seveda nisem mislila, da bi mi bila babica ali D v napoto, še manj, da sta bili kamnita gmota.... ampak nevermind, pustimo zdaj to na gmh.

Tokrat so bili spet na delu osebki, ki jim dovolimo, da ostanejo anonimni. A naj se njihove izjave zapišejo v večnost internetnega smetišča. Hm... tole se sliš, kot kakšno duhovnikovo pismo izgubljenim ovčicam.

Anonimna oseba A: [zgroženo in zaprepadeno]"Joooj, kolk maš mejne rokce! Weeeiiiiiii******???!!" (slednje predstavlja neko gruljenje, ki mi ni bilo povsem razumljivo, zato naj mi dragi bralec oprosti za nenatančen prepis pogovora)

Anonimna oseba B: "Well... At least things look bigger in my hands."

Hm. Potemtakem je včasih čist fajn, če si brez sprednjih zob. Al kako???

PS: Če se vam zdi, da sem čist prevečkrat uporabila medmet "hm". Je to zato, ker preveč razmišlam.

Stephen Hawking Lego

Kolkrat sm že rekla da so legice kul? Pa Stephen Hawking tudi. ;)
Tole je pa truli amejzing pis of art!!! Podobnost je več kot očitna.


Elena, you're next. ;))

GRINDHOUSE

Fajnli a gud muvi!

Včeraj sem si ogledala Death proof. And is ej madafaking grejt muvi!!! Površni gledalec bi rekel, da veliko preklinjajo in se mesarijo. Ampak izostreno oko cinefila bo ugotovilo, da je bejsilki samo prekinjanje, mesarjenje in razbijanje lepih avtov. No, ne bom vam pokvarla vsega z omenjanjem podrobnosti .. in ne bom povedala kdo na koncu umre. No, en pač mora na koncu umret. A ne? ;)

Seveda po filmu nisem mogla takoj zaspat in sem si za uspavanko predvajala še ene par epizod Simpsonov.

Nestrpno pričakujem, da se mi zDLja še Planet Terror.

Danes me ne zebe!!!

Srprajz, a ne? Pa verjetno niti ne to, da me ne zebe, ampak dejstvo, da tokrat ne bom pizdakala. Ker baje celo več nergam, kot sam Šef nergačov. OU RLY??? Ne vem no. Meni se sploh ne zdi, da bi kaj pretirano nergala. Dejstvo pa je, da zadnje čase preveč gledam televizijo in to mi včasi dviga tlak, približno tako kot Zlatku Dobriču. Njemu se pomoje bolj dviga, kot men! On je izdal CeDe!!! Jaz samo pišem blog. ;)

In kaj botruje današnjemu nenergašekemu razoloženju, se verjetno sprašuje naključni bralec. Well..

1. Vzela sem si čas za razvajanje in se vsaj 3 ure namakala v banji in prebirala starejše še neprebrane številke Mladine. Prej pač ni bilo cajta. In bila vzhičena, da se vsaj Fatima Džafar strinja z menoj, da je Da buda - Daaa bedna. Lejte - ne nergam čez bedno ponudbo Da bude, sem samo vesela, da se Mladinini strokovnjaki za dobro prehrano strinjajo z mano. Opazite razliko? Verjetno ne, tako da.. I rest my case!

2. Svojo staro porozno rjuho za pristajanje sem dala vbogajme, ker mi trenutno na hrbtu počiva novejše, manjše, lepše, svetlejše, hitrejše... ne, ni mobitel ali hrošč ... ampak padalo. Jes, aj heu zi nju frenč parašut. Ja dejansko ga imam ta hip na hrbtu, da se privadim nanj. Razmišljam ali bi šla z njim še spat. Ne vem še kako se francozi obnesejo v postelji, ampak v zraku se odlično. Na tem mestu bi se še zahvalila vsem sponzorjem, ki so mi prispevali za nakup. To je moji denarnici in hranilni knjižici, kjer se bo sedaj namesto evrov nabiral le prah.

3. Emo je OUT. Screamo je IN.
Verjetno ne zaradi te emo pesmice, pa tudi ne zaradi tega neumno prikupnega prispevka ameriške televizije, na katerega lahko komentiram samo: Jaooo - ming! Več ne bom, da ne bom spet obtožena nergaštava. Coz that's a crime in v kakšni tretjerazredni muslimanski državi bi me verjetno zaradi tega še kamenjali.

I'm happy. Happy like emo emu: "If I had arms, I would cut myself"



4. Računalnik me neki preveč zajebava, pa ga zaradi pretirano dobre volje, ki me trenutno preveva, danes še ne bom zabrisala skozi okno. Mogoče ga bom jutri. Jutri je itak ponedeljek in take stvari je v ponedeljek povsem legalno početi. A se kdo ne strinja slučajno?

Yrs.. truli hepi, Betty.

Ofak kolk je pa mrzlo...

Naj že nekdo začne kurt, ker mene zebe. A je normalno, da skoraj sredi poletja ždim doma zavita v kouter, s kilogramom ponucanih Zewa robčkov v naročju??? Ne glih, a ne?

Zdaj bi se vsekakor prilegla kakšna lastni minute varianta. Recimo Grčija v plamenih se sliši odlično. Pa žal nikjer nič konkretnega. Še hrvaška obala bi bila znosna v takih okoliščinah, čeprav bi tam verjetno crknla od dolgčasa. Toliko o borni ponudbi slovenskih turističnih agencij. *Ssssmmmmrk*

Betmeni in betmenke v akciji

[obsession on] Weeeeeee.. kakšna gužva. Weeee kolk ldi. Kolk kuuuuuuul.[obsession semi off]

No, v prejšnjem postu sem se mal zlagala, da zdej ne bo več posnetkov. Se bom zdej nekaj tednov kesala, postila in se bičala z brezovimi vejami. Mogoče se bom za kazen udeležila še teka telet na telečjem sejmu. Kot gledalka seveda!


(V vednost in ravnanje: Film tokrat vsebuje tudi glasbeno podlago in ne samo "ššššrrršršršršrššrrefejfie", tako da lahko vklopite zvočnike, odprete buteljko dobrega vina, se zleknete v naslonjač in začnete uživati!
Zanimivost: To isto glasbeno temo lahko zasledite v vsakem drugem padalskem posnetku. Video je posnel in zmontiral Saks.)

Danes sem bila obveščena, da smo postali salvni in prišli v cajtnge ... em.. če se Slovenskim Novicam lahko tako reče. To me navdaja z veliko skrbjo in strahom. Dejansko ljudje berejo Slovenske Novice!!!??? Jaz sem bila vedno prepričana, da je to, da so Novice najbolj bran cajtng, nateg stoletja. Tako kot to, da je pred parimi leti na parlamentarnih volitvah zmagala Janševa SDS. Kot, da bi se nekdo z bednobednim smislom za humor želel malce pošaliti s trapastimi "vici" iz Poleta. Ampak, NEEEE! To je vse res!

Now you can see why I started skydiving. V zraku se enostavno ne obremenjuješ s takimi debilnostmi, ampak se prepustiš trenutnemu koktejlu užitka in adrenalina.

Hočm še skakat.

Moj komolec je šel zu grunt (ali Kako se je končalo državno prvenstvo v likovnih skokih)

Tako, leto je naokoli in skrajni čas je že bil, da obiščem svojo staro znanko, prijateljico, mentorico, fizioterapevtko, nadvse pozitivno osebo fizioterapevtko Bosiljko. Remember her? Ja, to je tista, ki mi je pred letom dni lepšala jutra in me razgibavala skupaj s penziči in njihovimi kolki. Tokrat se bom verjetno bolje ujela s penziči, ko bom tarnala kaj vse me boli. O tem se majo blazno velik za poment. Ouuu jeeeeee!!!!

12 skokov v enem vikendu je bilo absolutno preveč za moj komolec. Iz protesta, ker se mu ni več ljubilo zlagati rjuhe s katero frčim po zraku, je samo rekel »resk« in se odločil, da ne bo več delal. No, pravzaprav je bil živec tisti, ki ga je v to prepričal. In kaj mi potem sploh še preostane??!!

V bližini je bila poleg raznih gasilcev, reševalcev in ekipe s televizije, tudi ena mlada blont fizioterapevtka Sandra, ki mi je predpisala mirovanje in neobremenjevanje leve roke. Kar je v končni fazi pomenil, da si ne smem sama zlagati padala. Še dobro, da so fantje pač fantje in so se kar sami ponudili, da mi ga zložijo. Zdaj sicer res ne vem, ali je bilo to zaradi te blont fizioterapevtke ali zaradi usmiljenja do mene. Whaeva'. Važno, da sem imela svojega »pekerja«.

Tokrat Vam ne bom kazala posnetkov iz zraka, ker dvomim, da koga zanima nekontrolirano prevračanje in premetavanje po zraku. Imam pa en lep posnetek » z zemlje » formacije šestnajstih padalcev + 2 kamermana.

Tako zgleda od spodaj. Indžoj!

Mislim, da je to za letos vse. Tekem ne bo. Vreme je v nekem spolnem organu. Avijoni se kvarijo. Sponzorjev ni. Ampak, da ne bomo samo jamral... obetajo se nam boljši časi. And that's for sure!! (Hugh H. bo kupil avijon - I wish!! )