Friday, May 26, 2006

Giro di Ljubljana

Začetek etape: Čopova
Ura: 12.05

Že v štartu sem se pred pošto komaj izognila petim dostavnim avtomobilom, Slonovem postrežčku, ki je pomagal nekemu Italjanu riniti svoj avto iz garaže in sladoled lizajočim švabom, ki so prišli občudovati lepote naše prestolnice in se nekako niso mogli zmenit v katero smer bi šli. Proti Tivoliju ali raje proti Prešercu?? Nato se je nekaka mamca s peharjem rož in zelenjave odločila, da bi šla rada po bližnjici na Žale in kar takojci pod moje kolo. Zatem sem se z ostrim dvojnim zavojem izognila gruči peroksidnih bodočih misic, ki niso vedele ali bi si ogledale izložbo s čevlji ali ne. Ja? Ne? Ne vem?!! Brezglavo so letale po ulici sem ter tja in ravno v trenutku, ko sem hotela mimo njih ena hopla pred mano! Mojim spretnim akrobatskih sposobnostim se ima zahvaliti, da ni končala na urgenci jaz pa naslednji trenutek že hitro (0,2 km/h) drvim (beri: bremzam in se ustavljam) proti koncu ulice. Še malo in … se mi sredi Prešerca pod kolo nastavita dve tetki srednjih let, ki se nista srečali že od takrat, ko sta skupaj gulili šolske klopi. Štefka priteče z leve, Marinka z desne, vmes pa jaz. Zabremzam in se ustavim in jima prijazno nasmehnem (s pidzenjem pač nič ne izboljšaš), upsi, kmalu bi imeli bližnje srečanje. Seveda mi namenita srep pogled ljubljanskega zmaja, ki je tik pred tem, da začne bruhati ogenj in me zasujeta z JOJi in OHji ter se zaprepadeno začneta pogovarjati o današnji mladini (tudi prijaznost nič več ne pomaga, očitno). Ker se mi ne da z njima ukvarjat pospešim do 0,3 km/h, da pridem do tiste kurčeve kolesarske steze na Miklošičevi, v upanju, da se rešim samomorilsko nagnjenih opičnjakov, ki so navalili name oz. podme. Vmes še ene 4x zabremzam, da ne zgazim folka, ki se kar tako ustavlja sredi ulice in na nebu išče vesoljske ladije, malodane zapeljem kolo v rit nekega metroseksualca, naredim dvojni salto in še pirueto zraven, da ne spravim na oni svet še nekaj zbezljanih frocev, katerih starši bi me nadvse radi videli prav tam. Ko končno pridem do kolesarske steze in malce lažje zadiham, v mislih lagodno odbremzam do doma, me začnejo nadlegovati neke fine ritaste gospodične barvica-za-oči-je-dobra-tudi-za-obrobit-ustnice in njihovi želejasti tipi, ki parkirajo na kolesarski stezi, ker ona v štiklah pač ne more tako daleč v štacuno. Za grand finale pa še kopica voznikov, ki v življenju še niso opazili, da niso sami na cesti.
Itaaaak!


Konec etape: Avtobusna postaja

Čas: 12.25

9 comments:

Blodnjak said...

skor so mi oči iz jamic padle vn, tolk sm se namatrala, da sm tole prebrala.
Kva Beti, če bi ti tu pa tm kak odstavek nardila ;)

Čukmajster said...

Kolesarji v Ljubljani so najbrž najbolj jebena stranka v prometu...Fantki z majhnimi lulčki parkirajo svoje ogromne S.U.V.-e na kolesarskih stezah, večina biciklistov itak po napačni strani ceste vozi in se potem jaz umikam tem debilčkom, da jih veter ne zanese meni med oči, medtem ko oni vmes še veselo telefonarijo, pešci pa kot bi ravno od lobotomije prišli, kot da kolesarska sploh ne obstaja! Prebarvana je RDEČE, jebemu!!!!!!! Da bi ja bila opazna...A ni...Je le del pločnika, kjer se vsi zgubljajo...GRRRRR!!!!! KILL! KILL!!!!!

Black Betty said...

blodnjak: na začetku je en odstavek, na koncu sta pa kar dva!! Lahko izbiraš in jih vstaviš kamor jih želiš. Men se ne zdijo tako zelo nujni ;)

čukmajster: a se ti za mano voziš slučajno ;)
Jaz se še kokr tolk zadržujem, da ne napizdim folka, ki se mi meče pod kolo. Ampak ENKRAT! Enkrat se bo jez porušil in boljš, da niste takrat zravn mene, ker sem pripravljena ubijat ;)

Ulala said...

pazte se, da vam ne naredi tega, kar je naredila golobu!

kolk si smešna, ko groziš; ker eno takole luškano malo mršavo bitjece se lahko dere kakor hoče, pa še mene ne ustraši ;)) kaj šele druge!

Black Betty said...

hehe, you don't know me that well. do ya?? ;)

JinX said...

Seveda, kolesarji so navadna svojat. S svojo vrtoglavo hitrostjo predstavljajo zhivljenjsko nevarnost predvsem avtobusom, avtomobilom in peshadiji, ki blodi po svetu kot gluha svinja. Kar spomnimo se chasopisnih naslovov: "Kolesar treshchil v mnozhico; 42 mrtvih", "Oropal banko in odbrzel na kolesu", "Predrznezh na biciklu otroku vzel liziko in mu spustil chelno" itd.
Da ne omenjam gnusnega grozodejstva, ko se ponochi (brez chelade, *gasp!*) peljesh na biciklu po, zachuda nezaparkirani, kolesarski stezi ob popolnoma prazni cesti, pred tem spivshi shilce ali dve.
Hvala Drzhavi, da s svojo represijo varuje opite (poklicne) voznike pred tovrstnimi iztirjenci!

tomaz said...

rekord proge :)
+
poetika prostora!

ni kej :)

ana. said...

LOL :) takoj, ko se poberem, napisem kaj vec :P do takrat pa, imas sploh celado??:)

Black Betty said...

čelado?? LOL :) as nora?! ;)