Dan varčevanja

Jutri je dan varčevanja.
V Bankartu so se letos za ta dogodek pripravili izredno dobro in njim gre zahvala, da je te dni veliko Slovencev privarčevalo.

Živel dan netrošenja!




Bo pa v četrtek toliko več veselja s kolinami.

The Beet Fleet!

Razočarana nad stanjem viž, ki se trenutno godejo v slovenskih klubih, kafičih, na radih ali na TV-ju in še posebej nad vsesplošno opevanima in hvaljenima "fenomenoma" - verjetno so stvar zajebali VSI, ki tako navdušeno promovirajo njuno "nažiganje" in sem žal pričakovala malce več od teh dveh mulcev. Sorry guys, but I was a bit disapointed.

Po doglem času nateogvanja z raznimi soft pop - rock izvajalci, pa so končno tudi moji sluhovodi prejeli všečen, spročen in nadvse simpatičen ritem fantičev iz TBF. Na koncert sem se odpravila mešanih občutkov, ker sem v preteklem mesecu pomotoma ujela komad ali dva in vsakodnevno neumorno, skoraj pretirano hvaljenje sodelavca - študenta, ki pa ima na momente weird okus. Za obisk koncerta sem se torej odločila zgolj in izključno na podlagi njihove fotke, ki je priromala v moj spletni poštni nabiralnik . - Nekateri ljudje že vejo kaj mi lahko mailajo ;)
In dobrih viž je mojemu sluhovodu primanjkovalo, bolj kot osamljeni mornarki Danici alkohola, bolj kot Drniju Brodi, bolj kot J.J.-ju župansko mesto v Ljubljani in bolj kot Simonitiju smisel za kulturo. And I've got what I want!

Ne vem ali slovenski jezik sploh premore dovolj dober superlativ s katerim bi opisala svoje občutke in navdušenje nad koncertom ali pa je količina zaužitih substanc dokončno le opravila z mojim že tako bogim stanjem malih sivih celic.

Ocena koncerta: vstavi superlativ po želji plus pet rdečih balončkov napolnjenih z vodo plus intervju.

Naslednjič: 80's - Peggy Bundy is back!!

Brutalno analno

Danes je dan, ki se bo z zlatimi črkami zapisal v liste zgodovinskega in analnega, ne pa tudi vaginalnega (kako bi mislil prenekateri pokvarjenec) beleženja mojih spominov. In kaj se je imelo takega pripetiti prav, danes 27. oktobra, ki bo od zdaj naprej slavljen in čaščen kot še en državni praznik, ki jih ima ta država vseeno premalo, da bi si morali zapisati v anale?

Black Betty (to sem jaz, avtorica tega bloga, da Vas ne speljem na napačno pot in Vas ne zavajam - spet!) je danes, sedemindvajsetega oktobra, dvataužntšestega leta njenega visočanstva (t.j. mene) podpisala pakt. In sicer svečano sem se zaobljubila, da v prihodnje ne bom več uporabljala toliko oklepajev ter da se bom posluževala krajših stavkov.
No ja, med drugim sem tudi sklenila pakt s hudičem, v zameno za kao delovno razmerje bom prodala dušo, telo in vso svojo energijo delodajalcu. Posledično pa se bom še bolj začela predajat alkoholu in drogam, kar bo po vsej vejretnosti vodilo v gemblanje, posledično izgubo še te službe. Na koncu bom verjetno pristala na kakšni postaji, pokrita s časopisom.... Ija.
No, da ne bom delala na črno, dasiravno mi je ta barva nadvse ljuba in pri srcu, bom od zdaj naprej normiranka t.j. da bom kot fizična oseba izstavljala račune delodajalcu - eno lepših opravil, kajne? Zraven tega podpisa pakta s hudičem, pride še ogromno letanja po skritih hodnikih in katakombah DURSU-a, prerekanja in soljenja pameti (??) uslužbenkam. A sem se odločila, da bom ta nevesel dogodek potlačila v najglobejše predel moje podzavesti in s tem tvegam, da razvijem še eno psihopatko osebnost, ki lahko pride čez nekaj let na plano in brutalno posili kakšnega mimoidočega s svojimi problemi. Evo, nekatere pa sem prikrajšala še za eno sočno zgodbico o krvavi borbi z neumnostjo in birokratskimi vetri na mlin. It's just too brutal. Skor metal!

Egotrip

Had je v postu pod tem dal predlog, Nortz pa mislim, da mi bo naredil kampanjo + za nagrado dobi mesto svetovalca predsednice. S to izjavo zgleda, da vsaj ve kako se tem rečem streže:
"Betko za predsednico? Normalno. Kako da se ni nihče prej tega spomnil. To bo z eno samo potezo rešilo slovensko gospodarstvo. To dejanje bo namreč povečalo količino zgodb za tabloide, kar bo seveda povečalo prodajo, tabloidi pa so, to vsi vemo, osnova gospodarstvu. Lažnivci lahko zasedejo ministrske položaje, Had je pa predstavnik za stike z javnostmi, čeprav imam občutek, da se bo moral odpovedati svoji priljubljeni barvi. ;)Pa še vodstvo države bo imelo dober blog. Kaj si raja še lahko želi? Pa seveda cats will be new dogs :) "

Ob tem naj si še pripišem znano reklo neznanega beograjskega vagabunda (po :hadovskem vzoru: bom sedaj vsake toliko prilimala kakšen zanimiv rek):
"Ako vam ide suviče brzo, pogledajte bolje. Možda vam ide nizbrdo."

Že vadim mahanje z ročico in že delam načrte s kakšnimi zastavicami mi bodo mahali otroci. Barva Betmobila bo seveda ostala črna, kot se spodobi. Betty ma vas rada.

PS: Če bom seveda izvoljena ob sebi potrebujem sposobne strokovnjake in ljudi z idejami. Torej če misliš, da si sposoben, strokovanjak na svojem področju in se vsakič ko greš srat na skret vrneš s kakšno inovativno idejo, potem te vabim, da se nam pridružiš. Kratek življenjepis in motivacijsko pismo pošlji na moj e-mail naslov, ki je pripopan na blogcu.

PS2: Mesto svetovalca za Darfur je žal že oddano - ni ga boljšega človeka za delo na tem občutljivem področju, kot je naš Drni. ;)

Prosti spis: Moja najljubša domača žival

Ehe, ehe, ehe.
Danes bo pisanja o živalcah. O domačih ljubljenih štirinožcih pravzaprav. No, če vam je prvo na misel prišlo, da bom točila krokodilje solze za Brodijem – pliiizzz – pojdi na kak novičarski blog, ki jih kar mrgoli, solza namreč. In plizzzzz, dejansko verjameš, da sem zmožna tolikšne simpatije??? Kot bi rekel Fredi Miller, obrni se za 360 stopinj. Še enkrat. In še enkrat. No, dovolj bo, da se ti ne zvrti.
Actually.. sem kar vesela za Brodija, da je šel, baje je bil malce bolehen in s tem trenutkom se je pač končalo njegovo trpljenje – ob gospodarju, ki kaže že vse klinične simptome, da se mu je malce skegljajo. V takih okoliščinah res ne moreš ravno prekipevati od zdravja in sreče. Righty?? Brodi je sedaj srečen in bodimo veseli zanj!

Enivejs. Napisala sem, da bo govora o štirinožcih, pa se mi je porodila misel, če ima žverca štiri tačke, pa po dveh le skače/hodi/teka/štorklja/čepi/leze, drugi dve pa uporablja za boksanje, kaj je to? Štirinožec ali dvonožec? Je pomembno na koliko nogah stoji ali se šteje koliko mu jih iz trupa štrli? In če se šteje na koliko nogah stoji, pa si pri tem pomaga še z repom, je to petnožec ali tronožec.
Dvonožec, tronožec, štirinožec, petnožec??

Nope, it's Killer Willard!!!
Vem vem, spet si mislite .. WTF??!!…No, namesto, da se sprašujete neumnosti si raje oglejte še en izobraževalni dokumentarec iz filmskega arhiva Tetke Betke. It's time to shut the fuck up and watch TV!! (vsi otroci gremo weeeeeeee)



No, pa ne rečte, da ne bi tudi vi imeli doma tako simpatično in pametno žver'co, ki bi tako prijazno gestikulativno nakazala vašemu privesku kdaj je čas, da zapre usta???

(Nekatere besede so v angleščini, ker se je izkazalo, da imam tudi internacionalno bralstvo, pa sem pač tako simpatična in prijazna, da tudi njim namenim kako besedo ali dve. Ali tri.)

Popravek in predvolilna nadlegovanja!

Zadnje dni se je o meni na določenemu blogu prav nemarno klevetalo in namigovalo o mojih skorumpiranih političnih preferencah. Nekdo je celo omenil besedno zvezo "levičarka z desničarskim obnašanjem". Naj omenim, da so me dotične besede zelo užalile in me globoko prizadele, prav tako pa je blatenje mojega ne tako blatnega imena postalo še bolj oblateno, s takimi neresničnimi navedbami in zavajanji pa sem se bila celo primorana zapreti pred vso slovensko javnostjo. Avtor določenega bloga je mirno zignoriral moje navajanje o svoji zmoti in zavajal svoje bralce še naprej. Bad. Bad. Bad. Ampak pire krompir je bil pa dober.

Predlagam, da slednji popravek objavi na svojem blogu in pripopa zraven še volilno reklamilo kranjskega županskega kandidata - Šulca. Take rabmo!

Kariera kje si?

Če bi bila plačana za bloganje in gojenje bolanosti, bi bila milijonarka. Miljarderka.

Ch-ch-ch-ch-Changes

Danes je dan za ch-ch-ch-ch changes. Sicer bi si verjetno lahko pela tudi pela Pretty thing are going to hell, but that's the whole other storry to tell. (Vidite kakšno napako mogoče?)

Zakaj si pojem, dasiravno posluh runs away from my family? Zato ker je to edino kar lahko trenutno v pisarni počnem - legalno. Lahko pa ilegalno poslušam Davida Bowieja, lahko pa si tudi odtrgam od ust in Repuliki Sloveniji plačam neko jebeno nadomestilo za Davidove avtorske pravice, le-tega pa bo verjetno Republika Slovenija radodarno nakazala na njegov račun, jaz pa bom lahko nejgova avtorska dela delila še naključnim mimoidočim. Much better, no? Mislim, da bom raje investirala v še ene slušice za v službo.

Pizda!! - pardon vsem osebkom, ki sem jih s to besedo užalila in če imate mladoletne otroke, ki berejo bloge jim prosim blokirajte dostop do mojega bloga, ker se utegne zgoditi, da bom v prihodnje še prav nesramno in grdo preklinjala in bogokletno govorila. Toliko v opozorilo, skrbnim staršem. Ampak tudi tega nisem hotela povedati.

Skratka, top novica danes je, da sem malce updejtala in spremenila lojtrco, tisto na vaši desni strani, ki malce spremeni barvo, če se z miško podrajsate po njej. Ja, ja, tako, tako, še malce drajsate. A ni fajno no?? Tako je. Kdor ugane, kaj vse sem spremenila in dodala, dobi bogato nagrado in potovanje v čudežno deželo - ne, ne to ni Goli otok, kakor bi mogoče mislili redni bralci. Skratka, če ste mnenja, da bi tudi vi morali biti na lestvici pa niste, vam predlagam da se blazno zasekirate in zamotikate (kamenjanja vam vseeno ne priporočam, to počnejo samo v neciviliziranih državah), pošljete ombutsmanu kakšno nadvse užaloščeno pismo, posuto s fejk solznimi sledmi in stihi iz vaše otroške spominske knjige. Mogoče bo pomagalo. Sicer dvomim, ampak u naši državi je itak vse možno. Komi čakam, da nas napadejo bradati možje s turbani na glavi!!

Ja. To je to!

Trenutno stanje bloga: *loco loco*

In der Schule

Tisti, ki Betty ne poznate osebno, pa vas občasno rendom brskanje po netu priklika do tegale blogca, morda ne veste (ali pa veste, če imate kakšne špijune ali pa ste blizu sedanji vladi), da Betty ne zahaja samo po gostilnah in parkih, temveč je letos ponovno prestopila šolski prag.
Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. How nice! Tudi starši so si končno oddahnili.

Ni državna šola, nimajo verouka in neverjetno ampak resnično tršica ne deli minusov – Betty bi jih sicer imela že nebroj! Upam, da tudi črnih pik ne delijo! Skratka imamo se fajn, včeraj smo pri pouku vzeli zelo težak lik – tehtal je morebiti celo tono – trikotnik, ki je bistveno težji od kvadratka, ki pa je še malce težji od krogca. Krogec pa je najlažji.
V klopi sedim skupaj s Štajercem v Ljubljani. Ta se je že fino aklimatiziral in je začuda prav prikupna oseba (za štajerca) – zadnjič je prišel v roza majici in v novih modno raztrganih kavbojkah, danes pa.. opa.. v nečem nedoločljivem, v jesensko – ljubljansko meglenih barvah, ampak v vsakem primeru bolje kot roza majica z bleščicam. Do you agree?

Skratka, ker nismo dobili domače naloge, lahko mirno pohajam okoli in se veselim naslednjega šolskega dne, ko bomo spet premetavali težke like. Weeeeeee!!

Gostilniška

Zakaj se vedno zapletam v nenavadne situacije in brezsmiselne dialoge z starimi Guspodi za šankom??? Nekdo je moral pljuniti urok nadme - ni druge! Vedno ista situacija, nekdo mi hoče oprat možgane z neko gostilniško filozofijo in modrovanjem na ravni rumenih cajtngov in E plusa - karkoli že to zgleda.

Skratka imela sem še ta zegn, da je bil Guspod - how odd, I know - iz Tržiča, ravno tako kot g . Jebem-vse-povprek-brez-kondoma-in-boga-držim-za-jajca župan. In sedaj se vsa kalvarija šele začne.

Naj omenim, da poznam eno zelo kul osebo iz Tržiča (ki je že pred ohohoho leti imigrirala v Ljubljano), eno dost v redu gospo, trop kretenov in sedaj še tega Guspoda s Trž'ča. Nekako sem že v začetku slutila, da bo intelektualen pogovor podprt s trdnimi argumenti in dokazi takojci splaval po vodi, ko je Guspot ven potegnil pištolo v obliki rumenega časopisa (katerega omembi imena se izogibam, vendarle naj naključnemu bralcu namignem da vsebuje črke D, R, E in K) in začel streljati nesmisle. Nisem si jih zapomnila, iz obupa sem raje naročila še eno Laško. Ta veliko! Sem si pa zapomnila tole pametno izjavo, ki je sledila obupanemu retoričnemu vprašanju zakaj neki tržiška raja "pada" na take orto jebače kot je njihov župan.
Ker je Rupar neki najbolšga, kar se je zgodil u Tr'žč, ejga!! - Ne me filat??! Jaz sem pa mislila, da je to zaradi njegove tenkočutnosti in občutka za stisko človeka.
Epilog:
Nekaj dni po županovi neprijetnosti 90 % vprašanih s tržiških ulic zatrjuje, da v vsem podpirajo svojega župana in ne verjamejo grdim lažem rumenega tiska. Smeh!

Torej je ta izjava o nravi Tržičanov povsem na mestu in jaz jo podpiram. Če je Rupar res nekaj najboljšega, kar se je v tem mestu zgodilo, potem je skrajni čas, da:
a) spremenimo nrav Tržičanov in naj skotijo že nekaj boljšega kot je njihov omiljeni župan - vem, da zmorete!!
b) da mesto požgemo do tal, posujemo s soljo in pustimo tako kot je.
c) uvedeno davek na neumnost in vzamemo volilno pravico takim, kot so g. Župan in podložniki.

Ko bom velika bom animatorka

In bom zabavala…am... zajebavala...ee... zabadala turiste. A to je čist ena druga zgodba.
Sedaj vas bom razdevičila s svojo prvo. Brez skrbi, ne bo bolelo in trajalo bo samo par sekund - 16, če smo natančni. Trust me!



Ja, to vsakmu rečem!!!

Blogerji so dobri ljudje ;)

Pa poglejmo kako so se na moj predlog o finančnem suportu ambicioznih, a žal nepreskrbljenih mladenk, odzvali moji najljubši bralci in bralke. Kot sem predvidevala smo Slovenci nadvse samaritanski kadar pride do takšnih in drugačnih stisk in si večkrat odtrgamo od ust, da nahranimo druga sestradana usta.

Prvi se je klicu na pomoč ranjene srne odzval Mr. Post-a-lot. Zelo slovensko, karitasovsko in verjetno tudi sajbrsko. Denar naj bi se stekal na njegov račun, potem pa bi ga dal meni. Vsaj tako je obljubil.

Radodaren je bil tudi glasnik Itivija, s priležnico mi ponujata kruh in čokolado. Super. Nekje že vidim en masterplan.

Ana s piko bi denar uporabila kot ventilator in mi z njim mahala pred obrazom. Verjetno za to, da mi ne bi bilo prevroče v teh oktobrskih dneh, ko mi (prvič v življenju) kurijo, pa se temperatura še niti pod ničlo ni spustila. How nice.

Ostali pa ste se bolj omejili na vprašanje kaj jaz ponujam (no to ni glih v stilu sugga daddya ali mamice, oni ponavadi ne zahtevajo veliko nazaj, razen radosti na obrazu in preživljanje skupnega časa), drugi ste mi natrosili kup predlogov kako naj profesionalno zaštartam svoj biznis in spijem sod piva v sekundi dvajst. Hvala. Vse predloge si bom zapomnila in jih bom upoštevati, ko se prilika pojavi. Še enkrat hvala. Njih imam na sumu, da jim gre še slabše kot meni, a so mi kljub temu pripravljeni pomagati z dobrimi nasveti.

Tako pridem do zaključka, da je edini konkreten predlog prišel iz Šnicllanda. Se vidi, da so gospod malce bolj kulturni, imajo na računu ojrote in si tistega čuka lahko privoščijo. Dunaj je vseeno malce večja metropola kot Ljubljana in tam že vejo kako se tem rečem streže. Čeprav tisto z udarci mi ne gre v glavo, sem bila prepričana, da mu je spankanje všeč. Ah, motimo se tudi mi.

Skratka moje finančno stanje se kljub vaši dobrodelnosti ni prav nič izboljšalo - kar ni presenetljivo. Tudi v Darfurju se razmere niso kaj dosti spremenile. Verjetno je skrajni čas še zame pošljete kak SMS.

To sploh ni več smešno!

Mačeha Država ima še zmeraj moj dinar. Sicer so res obljubili, da ga dobim oktobra, kar je le 31 dni širok pojem. Toda glede na to, da nisem po lastni krivdi ostala brez odločbe, ampak po njihovi, se mi zdi edino smiselno, pravično in spodobno, da mi zraven pošljejo še manjšo tolažbo, ki žvenketa oziroma še raje vidim, da šelesti. Tolažilne rame države že zdavnaj ne pričakujem več. Doh!!

Skratka, če še niste dojel sem brouk! B - R - O - U - K. Za fotre in mame 30+ (ki ne razumejo angleške spake dranke) pomeni to, da sem brez denarja in še malce zadolžena. Zatorej na temu mestu objavljam sledeči zapis (in naj se bralec in bralka nikar ne sprašujeta o moji polni zavesti!)

Ste kdaj kar tako tja v en dan sedeli za mizo in pomislili, kako zanimivo in zabavno bi bilo, da bi sponzorirali mlado simaptično žensko na njeni poti do uspeha, ji pričarali nasmeh na obraz in iskrice v oči *trep* *trep*. Vse to v zameno za prijateljstvo, druženje, in podobne stvari, ki se počnejo v osamljenih večerih …torej

HAVE YOU EVER WANTED TO BE A SUGGA DADDY (OR MOMMY) ??!!

Spol sploh ni važen… if you got it...flaunt it!!!

Off-the-record

Boli me leva ritna mišica, desna ritna mišica, leva in prav tako tudi desna stegenska mišica, bolečine čutim tudi v križu, kolki so upam da še celi in ne preveč obrabljeni, kar pa definitivno ne gre trditi za zapestja, gležnje in lopatice.

Ne, ne, brez skrbi, zaenkrat še nisem podlegla Bosiljkini skupni 80-letnih slabokolčnikov in slabokostnikov, le totalno brez kondicije sem si upala na tekmo, navlečt nase še dodatnih 4 kilogramov okrog križa in se dejansko cel vikend metat iz avijona.
8 skokov iz 3.500 metrov višine v dveh dneh ni ravno mačji kašelj, pa tudi pasji ne.

In jaz si potem celo upam pridt domov s kolajno. Svašta. Nepojemljivo. Nedojemljivo. Se pa sedaj prav po deščevsko (se nekak v skupini samih descov navadiš tudi najbolj bizarnih razvad – še malo pa bom tudi lulala v stoje - brijem se itak že sedaj več od njih) tepem po prsih in spim s trakcem v barvah slovenske trobojnice okoli vratu, malce nad popkom pa se prav ošabno lesketa nekaj bronastega.

Zaključek 9. Državnega Padalskega Prvenstva v Skupinskih Likovnih skokih - 8-way (foto by Pero)

PS. Hvala konkurenci, da je ostala doma.

Na bankomatu

*** HVALA ZA OBISK ***

Pa šele prišla sem.

Naj mi nekdo prosim razloži...

Zakaj se reče damskemu vložku vložek, če pa opravlja funkcijo tampona. In zakaj se tamponu reče tampon, če je dejansko vložek???

Vem, nerodno vprašanje, še Gugl je ostal brez besed!

Ko problemi delajo težave

...in kurc jih gleda! Aneda. Seveda!

Dragi bralec naj se nikar ne kamenja, nožka ali sekira preveč, če se mu bo zdel tale zapis nekam preveč morbiden in zagrenjen (ha, za razliko od prejšnjih, ki takorekoč pregovorno prekipevajo od pozitivizma in ohoho dobre volje, ane?). Toda naj vam šepnem na uho – tipkam zelo potiho in počasi – moje trenutno psihično počutje je padlo v temne globočine, v katerih se počutim kot James Blunt med izvajanjem svojih komadov, sicer poznam samo enega, ampak predvidevam, da so vsi ostali dokaj podobni. Skratka na bad mi je. Na bad!

In zakaj mi je na bad? Naj omenim sledeče stvari:
- Zavod za zdravstveno zavarovanje,
- MOL, oddelek za zdravstvene in socialne zadeve – v centru;
- Občina – Bežigrad II. nadstropje;
- Zavod za zaposlovanje (preferiram Zavod za psovanje!);
- Občina – Bežigrad I. nadstropje;
- Zavod za zaposlovanje;
- Dermatološka klinika dr. Bartenjev; tnx a lot!
- Zavod za zaposlovanje;
- Zavarovalnica Vzajemna;

Damit sem včasih vesela, da je Ljubljana velikosti mišjega anusa. Si nočem niti predstavljati, da bi morala v kakšni večji evropski prestolnici predelati toliko različnih uradov.

Zbirko kletvic v vseh možnih jezikih bom zaradi vas in vaših mladoletnih otrok, zanamcev, naglušnih babic in gojencev zavoda Sonček, ki bi morda pomotoma obiskali moj blog, raje izpustila. – pa rečte, da nisem prjazna. Ija. Pa še to samo zaradi čudežne paličice, s katero trikrat zamahnem, se posipljem s čarobnim prahom, rečem čirulečarule in vsi problemi naenkrat izginejo.

In še to: HOČEM SVOJ STATUS NAZAJ!!

Splendit

Življenje nam včasih postreže s svojevrstnimi zagonetkami, tako kot tudi internet. Zagonetka tu, zagonetka tam, hop in že se znajdemo horizontalno nameščeni, vertikalno osvetljeni, s faličnim predmetom v roki, katerega uporabnosti ne poznate.

Še niti 30 sekund ni minilo in že je končal.

Kdo bi si mislil - pa samo za pregled sva bila zmenjena – ti zdravniki so nadvse učinkoviti, jaz pa z enim lepotnim* znamenjem manj.


*Ne vem zakaj nosi prilastek lepotni, če pa izgleda kot gnila solata.

A goldfish moment

Spomila sem se, da me je včeraj nekdo
pozabil spomniti, naj spomnim voznika,
da mu ne delajo zavore.

Upsi dejzi.