Padla sem iz avijona

Potem pa sem bežala pred dolenjskimi cigančki.

Napadli smo zajklje

Zaradi celodnevnega postkoncertnega obolevanja sem bila prisiljena špricat baletne urice v Kinu Šiška. UPSI Dejzi - obljubim, da se to ne bo več zgodilo! Pravzaprav sem imela dober namen stopiti na oder, se tam malce raztegniti, stlačiti kakšno nogo za vrat, nato pa domov pod tuš in spat. Po bednem kocertu se mora telo v šoku temeljito regenerirati. In beautty nap se ne imenuje beautty nap, kar tako. Ne?

Žal pa mi ni mi usojeno, da postanem lepa zgolj zato, ker lahko spim več kot osem ur. Bičskvitna ekipa me je namreč s sladkimi besedami o zastonjskih koktajlih in zastonjskem žrtju izžokala iz varnega objema toplega doma in me vrgla v zverinjak (bolj primerna beseda bi bila zajčnik). Najprej sem malce omahovala potem pa so omenili še Erazma Žnj. Pintarja (za tiste, ki slučajno ne veste kdo je to, naj navedem, da je to nek slovenski playboy wanabe, ki bi ga morali poznati iz revij Lady in Nova. Zakaj se je/so ga oklical za playboya ne bi vedela, vendar sigurno ne zato ker je lep ali pameten. Mogoče iz istega razloga kot pravijo, da je Rajko Hrvatič LEP???!!.. eh.. no pustimo zdaj te nebuloze, ki jih ne razumem) ter trganje zajčjih repkov. In sem šla.

Trganje repkov iz poskočnih zajkelj je postal naš novi hobi, ki ja potrebno spraviti v anale. Verjetno se sprašujete kako to izgleda. Predvsem moraš imeti zelo dobro strategijo in tri babnice, recimo jim BBC, ki so dovolj prifukjene, da bodo od zadaj naskočile brhko zajkljo, jo prijele za medenico in vse skupaj še pofotkale. Spremljevalcu tako omogočimo, da preveri ali je repek pripet, prišit, naježkan ali celo "taprav". Seveda, potem popizdeni zajklji pustimo, da nakuri moški del Bičsvkita. Evo, temu se reče poblaznela ženska emancipacija. ;))

Več pa si boste lahko v bližnji prihodnosti ogledali na Bičsvkitu. Zdaj pa še malo spat. Ta vikend je tekma in moram vsaj kulturno izgledat.

Pokliči 113, Mansona boli!*

Priznam, danes sem sjebana! Sjeban bo tudi tale riport.

A bom vseeno malce dolgovezila o včerajšnji eno in pol urni zvezdniški zamudi Mansona. Ja, prav ste prebrali. Tip si je za polaganje obrazne fasade vzel eno uro in pol, ki bi jo lahko mile volje porabil za vežbanje glasilk ali pa vsaj za oblikovanje svoje čupetine. Po našem mnenju, si je najverjetneje ogledoval kak teen porn zdaj, ko se je vrgel na najstnice ali pa se je smilil sam sebi. Kdo bi vedel.

Po tem ko je njegovo darkovstvo končno izvolilo stopiti na oder, se je troprstim tišlerjem pred mano strgalo. Pojma nimam zakaj, lahko si pa mislim, da jih je evforično skrbelo za princa travme, saj je izgledal, kot da bi se ga polotil zlobni Alczhajmer. Mikrofon mu je vsakih nekaj minut padal po tleh, roudiji pa so ves čas skakali po odru in jih lovili. Skratka, ravnodušno smo se gnetli, vsak na svojem kvadratnem decimetru in čakali na show, ki ga ni bilo. No ja, lažem. Maškarce so uprizorile zanimiv mimohod. Zelo sem bila navdušena nad lepo oblečeno emo, gothik in metal mladino v platforma škornjih, mrežastih štumfih, okranclanih z neti vsepovsod, namazanih s črno/rdečo šminko na očeh in na ustnicah, odfukanih čupah ter v izzivalnih miničih - skratka kjut. Da je kjut, pa ne bi mogla trditi za eno staro mamo, ki se je pojavila v mrežasti kombineži in tangicah. Mislim, da je v roki imela celo plastične vile. LOL at that!!

Ampak pomembno je, da mi je uspelo nekaj nemogočega. S sebe sem sprala ves švic ljudi, ki so včeraj drgnili ob mene in na mi pustili vzorec svojega DNK. Klošter je bil nabito poln in nekateri v moji bližini so si privošili ogled koncerta zgoraj brez. Juck! Ljudje božji, tega se ne dela v taki gužvi! A smo lahko malce bolj kulturni?

Tko. Zdej grem pa nazaj vegetirat. Danes me čakajo še baletne vaje in še en party, katerega se bom udeležila samo zato, ker so mi obljubili džabe alko.

PS: Glede koncerta pa, sj ni blo tko zlo v kurcu - but we seen better!

*Priredila Jinx po nekemu komadu od Viktorijev.

Black Betty goes VERY Black

Danes bo v ljubljanskem kloštru daroval mašo sam Antikrist*.
Mi ta črni bomo tam.

Posebej za Krtka pa objavljam še ostale bonbončke.
En bombonček
Dva bombončka
Tri bombončki
Štiri bombončki
Pet bombončki

Pa ne vse naenkrat, da ne boš fasal sladkorne. ;)


Ne, tokrat za spremembo ne govorim o sebi.

If you can't beat them, eat them!

Opažam, da zadnje čase precej postam. Nekje sem zasledila, da moraš postat takrat, ko imaš kaj za povedat. No, to v mojem primeru skorajda ni mogoče. Jaz imam skooooz kaj za povedat. A lot! And by a lot I mean a looooooooooooooot! Lahko ste veseli, da ne postam vsakih petnajst minut. Tokrat si bom celo naredila uslugo in bom bolj kratka.

Danes sem šla malce bolj zgodaj iz službe, ker sem imela ob 18h baletne. Pogosto delam ravno do 17.55 ure in sem že ene parkrat zamudila, zaradi česar bi bil vsakdo jezen. Za čeri on d top, pa sem zadnjič manjkala, ker sem morala ohranjati pristne sestrske stike s školjko ter s ploščicami v kopalnici. Jebelacesta, sem neresna! Tako sem imela čas, da se ustavim v rodni hiši, kjer me je v škatli, ki oddaje mikrovalove, čakalo malo presenečenje.

Tenstan krumpir (which i like) in pohan pšanc (which i like too).

Se tudi vam zdi, da je s to sliko nekaj narobe???

Med ubadanjem pri katerem bedru naj sprožim postopek prehranjevanja se mi je zazdelo, da
a) nekdo misli, da vsekakor potrebujem vsaj še dve nogi. Klinc, ena je dovolj, ne vem kaj naj počnem s tretjo.
b) da me je potrebno malce na silo porediti. Sama sicer ne bi imela nič proti, če se mi okoli seskov nabere kak centimeter sala (umetne joške so ipak predrage), toda pred kopalno sezono si pa res ne smem vzgojiti mišelinke okoli pasu.
c) je kosilo pripravljeno za mojo namišljeno zlobno dvojčico. A ta teorija pade, ker se namišljene osebe najverjetneje prehranjujejo z namišljeno hrano.
d) neka dobra duša meni, da ne znam več kuhat in mi je pripravila kosilo za cel teden. Boga Betty je verjetno imela lobotomijo in je pozabila kako se ocvrejo jajca.

Karkoli že, spet se neki kurčim. A bilo je delišes in pojedla sem približno eno polovico tega.

Moj novi moto: If you can't beat them, eat them!

It's cartoon time!

Ura je 12.24. V pisarni imamo ravno inventuro in pregledujemo trenutno stanje domačih živali, ki so se zatekle v naše osamljene pisarniške kote. Med odmori pa se za sprostitev od napronega delavnika obmetavamo z dolgčasom. Grejt, ne?!

Kakorkoli že. Hotela sem povedati, da je ura 12.24 (ok, zdaj je že 12.28) in čas je za RISANKEEEEEEEEEE!! Saj vem. It was about time!!

[dramatični premor]
[pet minut propagandnih sporočil tune Calvo]
[dve minuti propagandnih sporočil za vložke s krilci]
[ena minuta propagandnih sporočil za ščitnike perila] - whateva!
[še en dramatičen premor, ki nam gre že pošteno na notranja prebavila]

Tokrat ekskluzivno na Kamen v glavo predstavljamo najbolj kjut... ow, I'll just cut the crap!

Tle mate... Boyscouta!

Softičem, pussyjem, nekrofilom in otrokom z vedenjskimi motnjami ogled odsvetujem!!

Uuuu, skoraj bi pozabila omeniti jako pomembno novico. Kolega, tisti s katerim si deliva skret in skret papir, je prišel na višjo razvojno stopnjo!! O RLY??!! Sedaj na obešalnik za skret papir poleg prazne WC rolce natakne tudi novo WC rolco! Just splendit!! Temu se ravnokar vsa pisarna raduje in odpira šampanjce ter entuziastično piše nomanacijo za Nobelovo nagrado. Čakamo samo še na ognjemet.

Zanimiva SMS sporočila

...kot naprimer:

Hit me poklic, ce bi ob 16ih mela cas za 2 ure in ces zasluzit 30 EUR!

...dobivam izključno takrat, ko doma pozabim telefon in delam do 17h. No, kot kaže ne bom nikoli zadela na lotu.

Kamen leta #7

Pogosto mislimo eno, rečemo pa drugo. Še posebej, če smo malce zmedeni. Kneda? Nič hudega. Imamo vsaj nov post za rubriko kamen leta.

"Ko pušim, ne kadim."

Anonimni zadetek

I would so like to have these

Abusive Stamps.

Zakaj? Včasih me moj oh, so damn well paid job spravi ob živce. Včasih!!

(Tale odstavek je za šefa, če to slučajno bere!!!)
Zavedam se, da ni kriv job, ampak sem kriva sama (ja hrbtenico mi baje krivi v levo oziroma v desno, odvisno kako piha veter). Ampak, ko si besen, more biti kriv nekdo drug, knede. Ne predstavljam si, da bi popizdila zaradi kupa sranja, ki se nabira cel teden in potem ob sovpadu kakšnega PMSja bruhne ven, in rekla "Oh, it's just me."

No way.

Šolski primer #1: V pisarni sem edina oseba ženskega spola in mi gre blazno na nek moški ud, da deci ne znajo zamenjati jebenga skret papirja!! Pogosto se na WCju, s prazno WC rolco v roki sprašujem, ali nimajo mogoče moji predragi sodelavci prizadet kakšen vitalen del možganov, ki jim pove kako se zamenja jebeni skret papir!!! Resno, skrbi me za njih.


Šolski primer #2: Kot sem že rekla, v pisarni sem edina ženska, torej edina, ki zna uporabljati možgansko opno še za kaj drugega, - hm, ta trenutek sem pomislila, da me imajo ravno zaradi tega - kot naprimer uporaba računalnika in njega programov. Saj razumem, Word včasih dela stvari po svoje, zato je tukaj SuperBetty, da reši zadevo. Fax mašina, oh ta jako zajebana novodobna napravica, ki jo je človek izumil za pošiljanja e-mailov. Neverjetno, a resnično, nekateri mi pošiljajo maile kar po faxu. Da, najprej jih sprintajo, nato mi jih pošljejo po faksu! Oh ja, da ne pozabim mislim, da sem edina, ki sem usposobljena za uporabo funkcije "ctrl + F" za iskanje vsebine po daljših tekstih. Da drgih bližnjic, funkcij, opravil niti ne omenjam - to je že advance stopnja. Drugi, kljub mojemu neverjetno potrpežljivemu prizadevanju, še niso osvojili te funkcije. No, se bom pač morala sprijazniti, da računalništva ne bom nikoli učila.

Aja, vmes seveda opravljam tudi svoje delo, ki ga ni malo!

Enostavno se mi misel, da bi kakšen tak štempl pripopala komu na čelo, zdi zabavna in me na nek bizaren način pomirja. Drugim pa daš vedeti, kaj si resnično misliš.

Jap, včasih sem malček agresivna.

Via: DDDDDDDDD

Še ena blogerska

Nekdo je pred kratkim izjavil*, da so blogi kot punk. No, s tem se nekako ne morem strinjati. Vsaj meni se zdi, da so prej kot en čizi popiš Britney Spears, ki samo čakajo, kdaj se jim bo dokončno odfukalo.


*I have trully no idea who!

I survived Blogres

Najpomembnejša ugotovitev včerajšnjega večera: Bila sem edina brez fotoaparata. Sem imela pa mikrofon s pravim ježem, ki ga sedaj nimam več. Poštenega najditelja naproščam, če mi ga lahko vrne. Splača se!

Tipke so mace preglasne, da bi človek napisal lahko kaj več o svojih vtistih in bizarkah, ki jih je bilo veliko! Grem rajši še mal spat.

O what a surprise! Kindersurprise? No,a Centrisurprise!

Ta baba se pa res sam kurči.

Dabljutief!!!!!!??????

Omajfakingad!

No, bomo videli koliko časa bo tole zdržalo.

Me zanima, kdaj bomo začeli hodit v Nakupovalni center Janeza Janše, prej bolj poznanega pod imenom Merkator in kdaj bo Kinoteka dobila ime po kakšnemu iz familije Jambrek.

Četrtkov izobraževalni dokumentarec

Vsak šport je lahko nevaren, še posebej, če si zelo štorast. Neverjetno, toda bojda naj bi bil najbolj nevaren šport prav pojanje za žogo. No, tam je vsaj največ poškodb, kar je povsem razumljivo, saj fuzbal igra največ ljudi na svetu. Malce driblaš, pa ti ode koleno, ne?

Recimo padalstvo sploh ni nevaren šport, čeprav bi se morebiti naključnemu bralcu to zdel en slab nonsence. Konec koncev, kaj se ti pa lahko v luftu zgodi?? Da bi padel na kakšno letalno napravo je skoraj nemogoče, saj zračni prostor nadzorujejo natančni kontrolorji zraka, ki so žal slabo plačani - mogoče bi me morala skrbeti njihova slaba plača, če je to premosorazmerno z njihovo vestnostjo pri delu. Tako se nesreče v povezavi z padalstvom dogajajo največkrat na poti na letališče oz. nazaj grede. Tole, recimo, je bil en tak šolski primer.

No, pri kitenju sem imela probleme samo z bolečinami v hrbu, pa še to le naslednji dan. Na vodo mi še ni znesl pridt, ampak če stvar vedno izgleda vsaj približno tako zabavno, kot v temle filmčku, bi se morda splačalo vsaj probati. Kajne?

Vikend modrovanja

Kruhovi materi Ljubljana diši po sladkem, meni pa je danes dišala po pasulju. Na prehodu za pešce sem vohala tudi neko zmes kanalizacijskih plinov, čisto možno pa je da je ta vonj vel od gospe, ki je stala poleg. Vse to mi sicer zbuja dvom in mislim, da gre samo za čudne privohe, ki so posledica sobotnega mačka, ki mi ga do takrat še ni uspelo povsem pozdraviti. Se pa trudim. Močno. Močno. Močno. Rupurute žrem tako za zajtrk, malico, kosilo in večerjo.

Kako močno se zares trudim, lahko tudi vidite na ekskluzivnem posnetku informativno-izobraževalnega portala, ki je nastal, ko me je Centra na brutalen način spravila v javnost, dasiravno sem še kakšno uro pred tem objemala, tisti trenutek najboljšo prijateljico, WC školjko in si domišljala, da imam bulimijo. Mislim, da mi je kar dobro uspelo zakriti podočnjake, ki jih je pustilo petkovo nebrzdano nalivanj s pestrim naborom šampanjcev, ki jih je s seboj darežljivo privlekla Osamljena Jahačica (baja da vej, vse najboljše luba!), nekaj pa smo jih naropali od naključnih mimoidočih. Žal, naslednji dan želodec ni sprejemal nič drugega kot prijetno, v banji ohlajeno, Laško. Če dobro pomislim, to sploh ni tako slabo. V bistvu to ni slabo sploh!!! Sicer pa prastara modrost pravi, da se klin s klinom zbija. Prava tako pa sem prišla do neke nove-stare modrosti, ki sem jo ponovno odkrila, in sicer da pijan postaneš šele potem, ko nehaš piti, do takrat si pač trezen. In pa še ena, po vsakem konkretnem pitju je pametno vase spravit burek (ali dva). Naslednje jutro bo mnogo bolj prijetno in tudi želodec bo znal to hvaležno pokazati s svojim mirovanjem. Ah, danes sem tako polna modrosti, da me ljudje okoli sebe že imajo za genija. Ko bi bila le prej tako prekleto pametna in razsodna.

Ah, itak se samo enkrat živi in kot pravi že znana Bičskvitova modrost: Preveč je ravno prav! In jaz to s svojimi eksperimenti samo potrjujem.

Danes pozno popoldne pa sem končno odkrila še resnični vrelec moje trenutne modro turkizno plave modrosti in vir nenavadne bolečine v čeljusti! Ne, ni zaradi neprestanega govorjenja, kot bi zmotno mislil pozoren bralec. V resnici je bistveno huje!! Če bi bila malo kolerika, bi stvar označila že kot življensko nevarnost. Moj modrostni zob v spodnji desni čeljusti se je odločil, da bo z neznosnimi porodnimi krči privrel na plano k svojim bratom. Vrh leden gore že gleda ven. O wrongy. Wrongy. Wrong!

PS: Ugotavljam, da me migetajoča kamera mnogo bolj ljubi kot zamrznjena slika iz fotoaparata. JAKA z velikim J, A, K in A je to pametno utemeljil s tem, da me definira dinamika, ki pa na fotografiji očitno ne pride do izraza. Po moje sem bila v prejšnjem življenju feder.

Grad Kamen

Jap. Čisto zares obstaja.

[zvok famfar]"Tam-taratam-tataaaaaaaaaaam"

Barve grba sicer niso tako zelo stajliš, niti se ne podajo mojemu imidžu, toda podarjenemu konju se ne gleda v zobe, prav tako ne podarjenemu gradu. Malce je še v ruševinah, ampak - pozor - ima skriti prehoooood! And that's something !

Domnevam, da je avtor grba polpismen ali pa ima veliko smisla za humor, ne vem kdo bi pri zdravi pameti napisal na moj grad "Grob Kamen". Napisala sem "pri zdravi pamet" !!!