Eksistencialni problemi

Prišla sem do pomembne ugotovitve. No, nisem tega ravnokar ugotovila, ampak misel se je že manifestirala v taki obliki, da jo je potrebno vgravirati v kamen. Ali na blog, kar je pač lažje.

Jebeš sponzorje in kvazi šugadedije!!!

Potrebujem konkretnega naročnika in vestnega plačnika računov.

Dats ol!!!

Neverjetno, toda spet en resnično šooookanten dogodek!!!

Verjetno Vam je vaša lokalna televizija že ponesla zelo pomembno vest, toda ta je res tako pomembna, da ne morem mimo, da ne bi še sama malce globokoumila o tej jako pomembni vesti. Ta vikend se je daleč, daleč stran od Bleda, glavnega mesta Slovenije in največjega letališča v regiji - Letališča Jožeta Plečnika (ne, ni napaka!), daleč stran od oči politične javnosti, zgodil derbi med nogometnim klubom iz vasi Kupšinci in nogometnim klubom iz vasi (mislim, da je to celo naselje, vsem prizadetim se v primeru pomote iskreno opravičujem) Veščica pri Murski Soboti. Več o tem si lahko preberete v Soboških novicah. Med derbijem pa se je godil tudi en dokaj nepomemben in nezanimiv, toda hrupen dogodek, dogajal se je namreč Pomurski pokal v likovnih skokih 4-way, kjer je ekipa Vešče (ja, to smo mi!) presenetljivo pometla s konkurenco in zmagala... no...osvojila tretje mesto. 1. in 2. mesto nam realno nista dosegljivi naslednjih 10 let. Razen če kak Abramovič v nas odkrije nenadkriljv talent za žogobrc v zraku in nam časti treninge v Ameriki, 1000 skokov na leto in najboljše trenerje, ... in potem se jaz zbudim iz sanj!

Še malo fotkanja: Prva slika predstavlja simbolično nagrado. Glede na napis bi človek rekel, da je bil v njej pralni prašek, potem pa so škatlo uporabili za kaj drugega.

Surprajz, surprajz, surprajzzzz... v njej je pralni prašek! In mehčalec!!!!

KRST! Tega NOČEŠ doživeti v Murski Soboti!! Razen, če nisi kakšen mazohistični spolni deviant in uživaš, če te stari desci, ki so se še urili v JLA (za tiste, ki ne veste kaj je to, don't ask!!) nalomijo po riti in potem rad cel teden sediš na posebni blazinici za lajšanje analnih bolečin. Jest sem se na srečo izognila vsem krstom, čeprav še sama ne vem kako mi je to uspelo.


KAMEN za napovedovanje vremena. Zanimivo. Po tekmi smo vsi videli vsaj 2 kamna, nekateri celo 3.

Skratka bilo je zanimivo, veselo in pijeno. Upam, da se bomo vsaj približno tako odrezali tudi drugi vikend na dražvnem pokalu. No pravzaprav nam je važno, da se uvrstimo v polfinale. Držite pest ali pa kar več pesti!!!

Za posladek pa še en skokič iz Murske Sobote.

A vidite jezero spodaj? Yes!

A vidite avtocesto spodaj? Yes!

A vidite letališče spodaj? Nooooooo!!!!!

To ni dobr, baj da vej. To pomen, da se zelo težko pristane nazaj na letališče, kar v temu primeru lahko pomeni, da boš pristal v neki vukojebini, ki je samo par kilometrov stran od P.... M.... . Kar je Wrong. Wrong. Wrong. ;)

Gospod premier, kako se pravilno reče nuklearka?

J. J.: "Emm.. nuklee.. nuk.. nukloel... emm.. jederska elektrarna v Krškem."

L-M-A-O!!! Zajeban, stari!

Včeraj na Bledu. J. J. you're a funny guy. Še posebej me v smeh spravlja tvoje branje v angleščini. Kaj pa če bi zapustil politične vode in se podal v kak stand up comedy?? V kakšnem zakotnem pajzlu bi te morda še kdo poslušal. Plizzz, pritiii plizzz!

Posnetek so objavili na RTV SLO. Mislim, da bo spet kak preveč predrzen novinar, redaktor ali celo kamerman izgubil službo... hočem reči ... honorarno delo, ker na RTV SLO je bojda zares zaposlenih samo 5 novinarjev, ostali pa so na avtorskih pogodbah.

Posnetek je tudi že na Youtube:

Dobrodelna akcija za Dinozavra

Oz. za njegovo steno.

Ker me spominja nanj, ko sem mu v Velenju v goltanec metala džabe hrano. Vase pa sem zlivala džabe vino. RES EJ!
Tako bova malce trejdala umetnije. Meni pa se obeta neka njegova umetnija oz. flaša vina (rdečega, prosim!).

Ja, to počnemo filthy rich people, ko je zunaj premokro za igranje golfa. ;)



Upam, da ima Dinozaver dovolj veliko steno. Itak ma baje samo štiri ;)

In tole je enkratna priložnost za novo rubriko: Pust me k rišm. Kjer bom sedaj sm pa ke objavila kaj, kar pride izpod mojih rok. Rahlo me je k temu vzpodbudila tudi tale podeljena nagrada.

Yes, I like drama.

Cestno kolo malce drugače (ali kako smo spimpali divje kolo)

S Hirkani smo ugotavljali, da je v tem vremenu nemogoče tekati po poljskih potkah in je edina možna rekreacija kjer s seboj ne vlečeš še sto kil gnoja, doma pod streho. Povsem jo razumem, da ji je sobno kolo za umret dolgčas, zato smo si pri nas v kleti omislili tole naredi si sam fitnes "napravo". Stvar je zelo simpel. Pravzaprav sploh ne rabiš sobnega kolesa, ampak v sobo spraviš kar divje neudomačeno cestno kolo.

Najprej žvau ujamemo in jo zdresiramo. Najbolje enostavno je, da jo vklenemo v poseben sistem, ki preprečuje žvali, da ne zbezlja v drugo sobo ali bognedaj v kuhinjo, ampak se goni na mestu. Nato nastavimo primerno višino sedala in že lahko pričnemo veselo švicati kot kakšen turški rokoborec.

Ker gonjenje na mestu zelo hitro postane dolgčas, da bi si človek žile rezal, sem si zamislila, skonstruirala in dala narest posebno poličko, kamor lahko odlagamo knjige, ki jih med izločanjem odvečne vode iz telesa mile volje lahko uporabimo tudi za kaj koristnega. Če se odločimo, da se bomo rokovali s kakšno knjigo iz Delove zbirke nujno zraven potrebujemo obežilnik, ki preprečuje, da se knjiga sama od sebe zapira. Pri kakšnih bolj kakovostnih knjigah pa lahko obtežilnik uporabimo kot pripomoček za bildanje bicepsev, tricepsev in vratnih mišic. Seveda nikakor pri tej enostavni napravi ne sme manjkati kronomerilec.

Ko ugotoviš, da so knjige iz Delove zbirke polne napak in s tem povzročajo gromozansko trpljenje v okularnem organu ter nenavadno pekočo bolečino v možganu, se v neposredni bliži nahaja historialna škatla za predvajanje hitrih slik z nadpovprečnih sprejemom petih programov, na katerih še Vladimir Vodušek deluje zabavno in zanimvo, napihljiva savna pa se ti zazdi nadvse uporaben in briljanten izum tega časa.

No, kdo ob temu luksuzu sploh še hoče švicat zunaj. Lahko še staknete prehlad! Hkrati pa imate svojo deco lepo pod kontrolo, predlagam naj se posedejo pred tv in gledajo zanimiv program RTV SLO. Tako bo kuhinja čista in volk cel.

Sky is not the limit, but the ground is!!

Zgornji stavek ima po mojem vsak drugi padalec vtetoviran na kakšnem intimnem delu telesa ali pa ima vsaj majico s tem napisom, katero sleče samo ob redkih priložnostih. No, men še ne gre tako "slabo", vendar tudi nisem kaj pretirano daleč od tega stanja duha, da bi se s tem hvalila na okrog in po medmrežju. Recimo, da prideš na tekmo kot "dežurni" fotograf in kamerman in zraven za vsak slučaj vzameš še padalo (ker nikoli ne veš, kdo se bo spotaknil, zbolel, zvil gleženj, omagal od napora, stisnil rep med noge, staknil sifilis ali kaj podobnega, da boš lahko ti vskočil za zamenjavo) in potem še težiš organizaroju, če bo kej placa v kakšnem avijonu, naj ti to sporoči A. S. A. P. No to je že eden od resnih simptomov, da s tabo nekaj ni v redu.

No pa pustimo zaenkrat moje mentalno zdravje ob strani in raje poglejmo kako je z drugimi.

Tole je fotka, ki jo je na zadnji tekmi 8 way FF (po domače osemke) v Murski Soboti posnel Matej Saksida in verjetno se ni potrebno posebej spraševati zakaj je dobil nagrado za najboljšega kamermana tekme. Na fotki so aktualni državni prvaki v tej disciplini Flota Hudičev (sestavljena iz dveh 4-way ekip Hudički in Flota, očitno) in si več kot zasluži mesto na blogu v rubriki Fookiš fotiš. Dooooh!

No pa da ne bom limala samo neavtorskih birljantnih fotografij, bom prilimala tudi še en neavtorski videoposnetek, ko smo ga "fligali" pri cca. 175 km/h to poletje v Bovcu. Avtor je Vid Osredkar. Na posnetku pa so (po vrstnem redu, kot prihajajo v formacijo) Maja, jaz, Sašo, Barbara in Damir. Tisti stric, ki je dol padu že takoj na začetku pa je Gams [Hamsss].

Ajaaaa, baj da vej. Priporočam gledanje brez zvoka!

Lepé so slovenske goré

Odkrila sem svoj rajski kotiček za preživljanje dopusta - Bovec z okolico.

Bovška znamenitost - pleh
V enem mesecu dopusta sem bila kar trikrat tam. Pravzaprav sem ga zapustila bolj ali manj zato, da sem lahko doma oprala cunje, pojedla kakšno spodobno kosilo, se konkretno namočila v banji namesto v mrzli Soči, praznovala nekaj rojstnih dnevov in sem in tja skočila na kak piknik/drink/biljard s prijatelji. Drugače pa sem polovico julija in prvo polovico avgusta preživela pod Kaninom, natančneje na bovškem letališču. Seveda ima največ zaslug za to Ata Debeljak, ki je na bovško letališče uvozil prastaro letalno napravo Antonov 2, ta čas verjetno edino kolikor toliko delujočo mašino na slovenskem za prevažanje človekov, ki se potem mečejo iz avijona. Ja, mal smo usekani, a kaj čmo.
Sneg?? Avgusta ???
Sem in tja se je pripetilo, da je avijon zakašljal in iz turbine spustil oblake dima. Takrat smo šli v trgovino po pijačo in se ga salamensko napili (od žalosti, seveda). Včasih smo igrali tarok, se namakali v ledeni Soči, kolesarili, se prevažali s kajaki, itd. Od samega navdušenja nad vsemi temi rečmi v naravi smo Jinx za rojstni dan podarili kupon za soteskanje in prišla sem do zaključka, da te narava "pokvari". Vsaj v nekem smislu te vsekakor spremeni.


Pleh piiič.. drobnica
Vse te alpske aktivnosti in gore so me namreč tako očarale, da sem včeraj celo splezala do izvira Soče. Ohoho! Ne smemo pozabiti, da je to v mojem primeru skoraj tako, kot če bi vegetarijanec začel jesti meso. Dolga leta sem namreč živela v prepričanju, da gora ni nora, ampak je nor tisti, ki gre gor. Sedaj pa mislim, da sem odkrila novo strast... hribolazenje!! No, to je vsaj bistveno ceneje od padalstva, čeprav ta še vedno ostaja obsesija no. 1. Po pravici povedano, se mi je misel o hribolazenju zakotalila čez možgan samo takrat, ko smo bili prisiljeni cel dan čakati na popravilo avijona, gledati v luft in opazovati jadralna letala. Takrat me je imelo, da bi splezala na kak vrh. Potem me je za nekaj časa minilo. ;))

Dojenje v javnosti
Letošnja padalska bera je kar zavidljiva. 30 skokov samo v juliju, v avustu malo manj. V primerjavi z lanskim letom, ko sem jih v celem letu naredila samo 40 skokcev, je to - A LOT!

Seveda ne smem pozabiti povabiti na jutrijšnjo državno prvenstvo v skupinskih likovnih skokih (8 Way), ki se bo odvijala na letališču Rakičan v Murski Soboti. Tako, da če bo kdo sluuuuučaaaaajno na tem koncu sveta, lahko pride pogledat. Organizatorji obljubljajo bograč in ogromno zabave. Sama tokrat za spremembno ne bom tekmovala, lahko se zgodi da se overdovziram, hehe, bom pa v vlogi dežurne kamermanke (ja doma imamo novo kamero za snemanje v luftu!!) in se bom raje psihično in fizično pripravljala na državno prvenstvo v 4 wayu, ki bo 1. septembra. ;)

Hudo!

Street art. V vsej svoji veličini.

Na meni neznanem kraju. A kdo slučajno ve kje se to nahaja?

Via: Pero

Prisežem..

... da nisem na Hrvaškem metala kamenja v Slovence. Čeprav me včasih ma, da bi komu res kak kamen vrgla direkt v glavo. Džizs.

PS. Pa sploh nisem bila na Hrvaškem. Je bila pa moja sestra.

Mala vaja iz linkanja in html-ja (ali Bil je Kinkip I in bil je Kinkip II)

Nikoli nisem razumela zakaj se ljudje tako zgražajo, če spiš do 12. ure ali dlje. A je to tak zločin slučajno?? Pač si privoščim malce več kot ostali.
To sicer nima nobene veze z današnjo temo, toda vseeno se mi zdi trapasto, če se ljudje zgražajo nad mojim bioritmom oz. kdaj grem spat ali kdaj vstanem. Weird. Weird. Weird.
Enivejs, neodgovorna oseba je tokrat spet zorganizirala Kinkipijado, na katero mi je, za spremembo od prve, celo uspelo priti, resda z dvourno zamudo. In ni mi žal. (Sedaj bom malce EMO – cionalna, tako da naj bralec, ki misli, da ne bo prenesel tako močne čustvene eksplozije, takoj ugasne računalnik in skoči po britvico. It's time for žilorez.)

Preden sem prišla sem bila obveščena, da so tam:
Centrifuzna s prikolico
Kinky Tone s prikolico
Urškovje s prikolico
Kobra (še brez prikolice, ki je ta čas raje pomagala neki kravi, da je povrgla);
Dinozaver s prikolico,
Ambala v slovenski izdaji s Cmokotom,
Tadej od nekje drugje in Petko.

Tako sem nekako dobila vtis, da gre za ljubitelje Adriinih izdelkov in da bo to nek Trailer trash reunion. Zato sem raje namesto kakšne oblekice in mojih povsem novih kjutiš fukiš čevljev, nadela nase svoj emo-narko imidž in razvlečene H&M cunje. In črne spodnje hlačke iz Špara, seveda!! Sama sem namesto s prikolico raje prišla z avtom. Se mi to zdi bolj praktično, pa še izgovor sem imela, da nisem pila neke ostudne Penine za prijatelje Andreja Šifrerja. Ne vem, če želim izvedeti kakšen okus ima šele Penina za sovražnike Andreja Šifrerja, ker jaz definitivno nisem njegova prijateljica!

Najbolj sem bila navdušena nad udeležbo Ambale, Cmokota in Tadeja, ki so vsekakor poskrbeli za glasbeno zabavni program. Ambala ima prekrasen glas morske sirene, Cmoko ga verjetno ponavadi spremlja na liri, toda tokrat ga je moral žal na navadni kitari, Tadej pa nas je s svojim radijskim glasom navduševal s humornimi storijami o teniskah, kasetah in ostalih predmetih, ki jih je človek uporabljal v pradavnini. Enivejs, še enkrat se je potrdila moja slutnja, da bi se morda morala roditi kot moški, gej in ene 20 let nazaj, ker sem očitno zamudila veliko zanimivih stvari.

Od samega silnega navdušenja nad vsemi prisotnimi bi skoraj pozabila omeniti, da nas je s svojim kratkim nenapovedanim obiskom presenetil Crni, ki je prišel z vozičkom (kar je samo manjša prikolica, knede?). Proti koncu pa nas je s svojim obiskom počastila tudi naša Blodnja, ki je bila še pametnejša od mene in je s seboj namesto prikolice raje pripeljala kjut sajlnt arijš gej frenda. Smart!

Tako, sedaj pa se bom posvetila sebi in svojemu čisto novemu Samsung flat screen monitorju, ki je tudi delni krivec, da jutri ne bom šla na Brezje. Pa tudi zato, ker je v cerkvah zadnje čase precej nevarno. Doma se pač počutim bolj varno in res si želim dočakat Kinkip III.

Več o modnih smernicah spodnjega perila in umetniških delavnicah na Kinkip II lahko izveste pri Morski.

Nore gobice ali nor fikus?

Fikus smo za nekaj dni pustili samega doma. Vmes se je navlekel na gobe. Ali pa so se gobe navlekle nanj. Kdo bi vedel?
Skratka, še en dokaz več, da se rastlin in otrok ne sme puščati samih doma. Something bad might happen.

Ljudje s(m)o čudni

Vztrajajo, da želijo slišati resnico. Ko jo slišijo so pa užaljeni.

Za ene bi bilo bistveno lažje, če bi enostavno živeli v laži! ;)

Diskriminacija je kul!!!

Če samo babe lahko džabe igramo biljard med poletnimi počitnicami.

Sicer ni bilo tako blazno kul, da sem za Radler plačala 2 evra in pol!!! Helou, a se samo men zdi to mal velik? Mislm, radler niti alkohol ni!! Kasneje sem se spomnila, da sem ipak spet v Ljubljani in da so cene pijač tukaj malce višje kot drugje po Sloveniji. That's why I like Ljutomer so much. Poleg raznih kul festivalov filma B kategorije dobiš v vsaki oštariji tekilo za 1 €!! Iiijes. 1 €!! Razmišljam, da bi se kar preselila tja.

Ok. Pravkar sem se zavedla, da imam mogoče problem z alkoholom. Hm. Hm. A ga nima vsak, ki se želi zaradi nesramno nizkih cen alkohola preseliti nekam kjer po vsej verjetnosti premorejo kvečjemu kak 28.8 modem, o kablelski internetni povezavi pa lahko samo sanjaš?? NE, to pomeni samo to, da sem odvisna od neta. Ignorance is bliss!! :)

Enivejs, skrenila sem s poti in pozabila na rdečo nit, ki se mi je med tem zafeclala med nogami. Danes je namreč pomemben dan. Pri delodajalcu sem si spet izborila dela prost dan in vstala ob zelo nečloveški uri thanx to mašina, ki pod mojim oknom zganja veliko hrupa za nič, usput pa pobriše še nekaj prahu s ceste.

Skratka, danes praznuje zelo pomemben jubilej naša draga Jinx. Prosim, da se ji ob tej priložnosti zahvalite z enominutnim neobvladljivim režanjem in valanjem po tleh (lahko tudi v blatu). Fse najbljše stara, pa glej da bojo čevapi dobri, pivo ohlajeno, mi pa sit'!! Ob tem pa ti želim, da bi ostala še naprej tolk fajn bioč, kot si.

Tile čevapki so pa sam zate. Wiuuiuiuiui!!!

Windows Vista Premium Certified ... kosilnica

Se še spomnite Ivane?

Mal me pa res čudno gledajo v štacuni, ko jih vlečem iz denarnice.

Mother Nature hates me!!!

And that's for sure!

Ok, pa za trenutek pozabimo na to kruto dejstvo in se posvetimo mojemu prvemu "preživetemu" dnevu v Ljubljani. Že med dopustom me je z mailom razveselil naš baletni guru (zaradi njegove osebne varnosti ga ne bomo imenovali), da bomo tudi med počitnicami imeli baletne urice v naravi. Kdor hoče, seveda. Tako sem se nekaj dni nazaj prepričana, da je z besedo narava mišljeno Tivoli, Argentinc, Žale, morebiti Kongresc ali pa kakšna zaplata trave ob Ljubljanici, navdušeno odela v prikupno baletno opravo in hop v avto do trnovskega hrama božje besede. Pred hramom so me že nestrpno čakali zagreti baletniki in balerine, ker sem po svoji stari navadi spet zamujala. Stari navadi zato, ker se zelo trudim, da se je odvadim. Skratka simple, na poti od Bežigrada do mojega cilja cel kup prekopanih in zaprtih ulic ter obvozov čez razne vukojebine pred Horjulom = me late! Again!!

To make a short story a BIT longer. Pred trnovsko božjo hišo me seznanijo, da gremo na Barje. Barje? Barje?? Barje??? Okej, pa gremo na Barje. Med vožnjo do novega baletnega placa me je v možgan močno kljuvalo vprašanje: Kaj hudiča je na Barju tako zanimivega, poleg komarjev seveda, da moramo rinit ravno tja? No, takoj ko sem po 5 minutni vožnji po makedamski poti med visokoraslim šavjem uspela parkirati in zapreti avtomobilska vrata sem dobila odgovor. OBADI. In mravlje. In nedefiniran krvosesni mrčes. In dva metra visoka trava (izgledala je sicer kot konoplja, vendar to ni bilo to), za katero sumim, da je med svojim steblovjem skrivala kakšno avtohtono barjansko mesojedo rastlino.

Po 2 urnem tekanju, tajčijih, pliejih in arabeskah, valanju po močvirnatih tleh, tu in tam posajenih z bodečim rastlinjem ter peklenskem boju na življenje in smrt z večglavimi mutantskimi insekti, nisem dobila nobenega častnega priznanja za preživetje Barje Survival Campa.

Po zaključku tako pestrega dneva lahko sklenem edino tole: KIDS STAY AT HOME!!

(Petnajst minutni premor za praskanje po hrbtu, kjer je neko vanzemaljsko bitje želelo preko barjanskih muskitov Zemljanom predati sporočilo o njihovem obstoju in en fiks z dozo Kuterida G in Fenistala. Love that shit!)

Or loves me!

Se mi je pa primerilo, da sem po vnetem brskanju za poslednji vizitko po denarnici našla dva bankovca po pet tisoč starih slovenskih. Am I lucky bastard or what?? Po prvem šoku sem najprej pomislila, da bi morala slediti svoji otroški želji in se podati v arheološke vode, potem pa me je finančni primakljaj na bančnem računu opomnil, da bi bilo zadevo fino vsaj zamenjati ali pa prodati kakšnemu fanatiku na Ebay-u. Tako da, če te vrstice prebira kak navdušen numizmatik (yeah, right) mu najdemo zamenjam za kak šop evrov. Moram si namreč nujno kupi novo zalogo mazil za lajšanje komarskih ugrizov. Jebelacesta!

Pozor, aktualen kamen leta

"Kajenje zmanjšuje testise!"

In preden vsi kadilci poberejo kamenje in mi ga zalučajo direktno v glavo (figurativno mislim, seveda), hitim s pojasnilom, da tega pa RES ne vem iz prve roke. To mi je bilo predočeno na nekdaj omiljenih CSI. Človeka pač redko načne črv dvoma, ko kaj tako neverjetnega reče ravno Grissom. V stroko pa se danes raje ne bom vtikala.

Če sem malce proaktivno zlobna (jebiga, ne morm iz svoje kože), bi rekla, da bi bil ta napis na cigaretnih škatlicah precej bolj efektiven.

Ko smo ravno pri aktualnih temah, starih nadaljevankah in hladnem kamnitem orožju, naj še citiram neko anonimno osebo: "Tudi jaz imam pravico, da ne smrdim!" If ya know what I mean. :)

I guess this is The end

Mojega tritedenskega dopusta, namreč. Trenutno se ravno tresem doma ob jutranji kavici in premišljujem ali mi bo sploh uspelo prilesti do pisarne, sesti na neobvladljiv spinalis stol in nepremično ždeti 8 ur. Will I make it? Will I??? Čedalje manj sem prepričana v svoje nadnaravne sposobnosti.

Nevajena ljubljanske izpušne klime, sitnih in večno nezadovoljnih ljudi in površnih voznikov, ki se jim neprestano nekam blazno mudi, si dajem upanje, da je avgusta itak vse bolj lagano. No, bomo vidl. Zaenkrat mi gre še kar dobro. Delodajalece pa me sploh še ni poklical na telefon, da se moram narisati v pisarni. Just in case.., da ne bi slučajno pozabila. Hmm… Za to še ne vem, če je to dobro ali slabo.

Že ta petič sem preverila na koledarju ali se je moj dopust zares končal. Kaj pa če se je kdo zmotil v datumu??? Kaj pa če danes sploh nisemo šestega avgusta??? Kaj pa če me zbije avtobus na poti do službe??? Kaj pa če mi je kdo strgal kak teden iz koldarja??? Nope, še kar so vsi dnevi tam. Grozn. Grozn. Grozn.

Skratka živčna sem. Švicam kot svinja, hkrati pa me obliva mrzlica. Tudi diham že zelo težko in stiska me v prsnem košu in dvomim, da je to posledica pasivnega kajenja. Mogoče bi bilo bolje najprej obiskati zdravnika, pa potem delodajalca??? Ah, klinc. Kar bo pa bo.

No, zdej pa morm počas že nekam it. Najprej na skret. Pol pa zares, dokončno in nepreklicno odgahajam nazaj v službo. Držte pesti.

One thing PC users can do that Mac users can't:

SHUT THE FUCK UP!!!

"Ever notice how most Mac users are skinny? It's because of all the calories they burn because they can't shut the fuck up about how great their Macs are."

I couldn't agree more. ;))

Preostali del očitno zelo temeljite in argumentirane razlage si lahko preberete na The best page in the universe. Afkors.

Priporočljivo poletno branje za neopredeljene in/ali neobremenjene. It's LMFAO material.