Wednesday, August 08, 2007

Mother Nature hates me!!!

And that's for sure!

Ok, pa za trenutek pozabimo na to kruto dejstvo in se posvetimo mojemu prvemu "preživetemu" dnevu v Ljubljani. Že med dopustom me je z mailom razveselil naš baletni guru (zaradi njegove osebne varnosti ga ne bomo imenovali), da bomo tudi med počitnicami imeli baletne urice v naravi. Kdor hoče, seveda. Tako sem se nekaj dni nazaj prepričana, da je z besedo narava mišljeno Tivoli, Argentinc, Žale, morebiti Kongresc ali pa kakšna zaplata trave ob Ljubljanici, navdušeno odela v prikupno baletno opravo in hop v avto do trnovskega hrama božje besede. Pred hramom so me že nestrpno čakali zagreti baletniki in balerine, ker sem po svoji stari navadi spet zamujala. Stari navadi zato, ker se zelo trudim, da se je odvadim. Skratka simple, na poti od Bežigrada do mojega cilja cel kup prekopanih in zaprtih ulic ter obvozov čez razne vukojebine pred Horjulom = me late! Again!!

To make a short story a BIT longer.
Pred trnovsko božjo hišo me seznanijo, da gremo na Barje. Barje? Barje?? Barje??? Okej, pa gremo na Barje. Med vožnjo do novega baletnega placa me je v možgan močno kljuvalo vprašanje: Kaj hudiča je na Barju tako zanimivega, poleg komarjev seveda, da moramo rinit ravno tja? No, takoj ko sem po 5 minutni vožnji po makedamski poti med visokoraslim šavjem uspela parkirati in zapreti avtomobilska vrata sem dobila odgovor. OBADI. In mravlje. In nedefiniran krvosesni mrčes. In dva metra visoka trava (izgledala je sicer kot konoplja, vendar to ni bilo to), za katero sumim, da je med svojim steblovjem skrivala kakšno avtohtono barjansko mesojedo rastlino.

Po 2 urnem tekanju, tajčijih, pliejih in arabeskah, valanju po močvirnatih tleh, tu in tam posajenih z bodečim rastlinjem ter peklenskem boju na življenje in smrt z večglavimi mutantskimi insekti, nisem dobila nobenega častnega priznanja za preživetje Barje Survival Campa.

Po zaključku tako pestrega dneva lahko sklenem edino tole: KIDS STAY AT HOME!!

(Petnajst minutni premor za praskanje po hrbtu, kjer je neko vanzemaljsko bitje želelo preko barjanskih muskitov Zemljanom predati sporočilo o njihovem obstoju in en fiks z dozo Kuterida G in Fenistala. Love that shit!)

Or loves me!

Se mi je pa primerilo, da sem po vnetem brskanju za poslednji vizitko po denarnici našla dva bankovca po pet tisoč starih slovenskih. Am I lucky bastard or what?? Po prvem šoku sem najprej pomislila, da bi morala slediti svoji otroški želji in se podati v arheološke vode, potem pa me je finančni primakljaj na bančnem računu opomnil, da bi bilo zadevo fino vsaj zamenjati ali pa prodati kakšnemu fanatiku na Ebay-u. Tako da, če te vrstice prebira kak navdušen numizmatik (yeah, right) mu najdemo zamenjam za kak šop evrov. Moram si namreč nujno kupi novo zalogo mazil za lajšanje komarskih ugrizov. Jebelacesta!

8 comments:

LONELY RIDERka said...

še dobr da nism šla pol ;)

Black Betty said...

ja še dobr. zdej me boš lahko praskala po hrbtu. in nogah. in rokah. in trebuhu. in gležnjih. ;))

Mayhem said...

Tolarje lahko zamenjaš za evrote v Banki Slovenije v centru Ljubljane ;)

Numizmatike običajno zanimajo le "novi" bankovci torej taki, ki še niso bili v obtoku in zgledajo kot bi včeraj prišli iz tiskarne :)

Black Betty said...

Ja to vem, da se jih da zamenjat (to bom tudi storila). Pa tud na e-bayu se jih da prodat, ampak se mi res ne da s tem ukvarjat. :P

Krtek said...

Za numizmatike so zanimivi res samo "novi" oz. UNC bankovci, kar pomeni, da niso bili v obtoku. Je pa res, da sčasoma naraste cena tudi znucanim bankovcem, vendar pa ne toliko kot UNC.

Danes je komplet naših bankovcev, ki niso bili rabljeni, že kar nekaj vreden in bo v prihodnje še več. KOt zanimivost. V zadnjih letih ni bilo mogoče več dobiti 10 tolarskih bankovcov, ki naj ne bi bili v obtoku. PO mojih informacijah, so jih lani imeli še v Banki Sloveniji zgolj en šop.

Mayhem said...

Upam si trditi, da kakih 90% non-UNC bankovcev nikoli ne (bo) bistveno pridobi(lo) na vrednosti.

10 tolarskih bankovcev ni bilo zato, ker jih enostavno niso več tiskali. Nadomestili so jih s kovanci. Pri trgovcih jih je dovolj tako da jih komot dobiš za okoli 1 eur/kos.

Krtek said...

Nisem čisto na tekočem s cenami 10 SIT bankovcev, ker jih že imam v zbirki. Sicer pa je 1€ kar lepa cena. Počakajmo še nekaj let. Me zanim koliko bo takrat.

Kar se tiče pridobivanja vrednosti. Se strinjam s teboj, vendar pa so to večinoma bankovci, ki so že v začetku bili majhne vrednosti (sploh bankovci držav z veliko inflacijo). Potem so pa tu posamezni biserčki, ki imajo pa velike vrednosti. Recimo naši malo vrednejši boni so vsekakor zanimivi. Itak pa je cena odvisna od ponudbe. In ponavadi bankovecv večjih vrednosti ni toliko na trgu, kot tistih manjše.

Black Betty said...

Okej guys, lets get this clear.

Jaz se razpišem o tem kako so me napadli roji ljudožerskih komarjev, vidva pa razpravljata o tako nepomembni stvari, kot je bankovec za pet tisoč sit??? ;)))

Pa še v denarnici sem ga imela petkrat prepognjenega, tako da res nima neke bajne vrednosti.

In tista o numizmatičnemu navdušencu, ki prebira neumnosti na mojem blogu, je bilo mišljeno kot hec in zajebancija. Res si nisem mislila, da bom potem našla kar dva. :P

Sicer pa danes grem na BS zamenjat reč. Če jih kateri od vaju želi vama jih zamenjam za prav toliko kot bi mi jih v banki. In mogoče še kakšno pivo. Le pravi cajt mi sporočita. :P